Kumare za vlaganje, namenjene tržni pridelavi, je v 2019 gojilo 228 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji na skupno skoraj 11 ha. 77 % te površine je bilo na prostem, 23 % pa v zaščitenih prostorih.
Pridelovalci kumar za vlaganje v Sloveniji so v 2019 pridelali 849 ton te zelenjavnice; to je bilo skoraj 43 % manj kot v 2005, ko so jih pridelali 1485 ton (to je bilo največ po letu 2001). Skoraj 74 % kumar za vlaganje, pridelanih v 2019, so porabili sami (lastna poraba), nekaj več kot 26 % pa so jih prodali (tržna pridelava).
Kumar za vlaganje iz lastne pridelave se proda na tržnicah čedalje manj, njihova cena pa narašča. V letih od 2003 do 2019 je bila največja količina kumar za vlaganje iz lastne pridelave prodana na tržnicah v 2008, in sicer skoraj 40 ton. Najvišjo povprečno ceno za kilogram so v prej omenjenem obdobju dosegle v 2019 (2,86 evra), najnižjo pa v 2004 (1,29 evra).
Slovenija veliko več kumaric uvozi, kot izvozi. V 2019 je uvozila 71-krat več svežih (ali ohlajenih) kumaric, kot jih je izvozila. Uvozila jih je 563 ton, izvozila pa 8 ton.
Uvoz je precej večji od izvoza tudi pri vloženih kumarah in kumaricah; v 2019 je bil uvoz 42-krat večji od izvoza. Uvozili smo jih največ iz Nemčije 1241 ton), izvozili največ v Hrvaško (40 ton).
Uvoz je precej večji od izvoza tudi pri vloženih kumarah in kumaricah; v 2019 je bil uvoz 42-krat večji od izvoza. Uvozili smo jih največ iz Nemčije 1241 ton), izvozili največ v Hrvaško (40 ton).
Natančnih podatkov o številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem kumaric v Sloveniji, Statistični urad nima. Podatki o številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave, kažejo, da število podjetij v tej dejavnosti narašča. Večina teh podjetij so mikropodjetja, torej taka, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb. V 2018 so bila mikropodjetja 98 % vseh podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave.
