Top 10 največjih trgovinskih verig po neuradnem vrstnem redu glede na tržni delež:1. Mercator, 2.Spar, 3. Hofer, 4.Tuš, 5.Lidl, 6. Eurospin, 7.Jager, 8.Fama, 9.KEA, 10.E.Leclerc.Zanimivo bo spremljati poslovne rezultate in tržni delež trgovcev po današnjem pričakovanem sprejetju zakona o zaprtju trgovin ob nedeljah, kar bo pomenilo priložnost za male trgovce, ki jih je (bilo) vedno manj... Pod pojmom trgovina na drobno v Sloveniji smo se dotaknili števila objektov in uspeha na trgu, kjer prodajajo blago za široko porabo s poudarkom na prehrani in ki niso specializirani samo za ooblačila, obutev, igračke in opremo za otroke, tehnične trgovine, trgovine za male živali in druge specializirane trgovine.
Na slovenskem trgu že vrsto let poteka "vojna" med "klasičnimi" trgovci in "diskonterji" kamor sodi trojka: Hofer, Lidl in Eurospin.
Med največjimi trgovci je v slovenski lasti zaenkrat samo Tuš, ki pa ima ob Mercatorju, ki je št.1, tudi največji dolg do bank. Zaradi zdravstvenih težav je Mirka Tuša lani spomladi na vrhu piramide odločanja zamenjal njegov sin, Andraž Tuš. Bankam Tuš Holding (Engrotuš, Tuš nepremičnine in Tuš Beograd) dolguje cca. 300 milijonov evrov in zaradi tega aktivno iščejo kupca.
Slovenska skupina Alfi, ki ji pri tem poslu pomaga Deutche banka naj bi bila po poročanju številnih medijev v prednosti pred britanskim skladom Anacap.Dolg Mercatorja se pod vodstvom Fortenove vztrajno znižuje, a še vedno dosega vrtoglavo milijardo evrov. Naslednica propadlega Agrokorja ga bo kmalu tudi uradno v celoti prevzela z "odmrznitvijo" delnic na borzi. To se bo zgodilo po skorajšnjem razpletu odločitve Agencije za konkurenco glede "neprijave" proizvajalca vode Costelle.
Prvo bitko je toženi Agrokor že dobil in Fortenovi ne bo treba plačati 53,9 milijna evrov kazni, so se pa sedaj sodišču pritožili tudi na milejšo kazen v višini milijona. Devetega junija je ob glavnem izvršnem direktorju Fortenove, Fabrisu Perušku, strategijo hrvaškega trgovca slovenskim proizvajalcem in distributerjem predstavil Tomislav Ćizmić, predsednik uprave Mercatorja. Med drugim je dejal tudi, da bodo do leta 2022 zgradili nov glavni distrubucijski center na 86.000 m2 v Ljubljani. A tudi naslednje:"Kakor vsi vemo, je Mercator največji slovenski in regionalni trgovec in prvi ali vodilni trgovec na vsakem od naših trgov: Slovenije, BiH, Srbije in Črne gore. Imamo več kot 20.000 zaposlenih, kupci v naših trgovinah vsak teden opravijo več kot 5 milijonov nakupov. Imamo več kot milijon kvadratov trgovskih površin in več kot 1,8 milijona aktivnih uporabnikov kartic zvestobe, kot je Pika v Sloveniji, kjer jo ima praktično vsako gospodinjstvo,tj. 700.000, ki jo tudi aktivno uporablja. Letno nabavimo za več kot 1,2 milijarde evrov blaga od lokalnih in regionalnih dobaviteljev, kar je več kot 70 % celotne nabave skupine Mercator. Odgovorni smo za vsaj 200.000 družin in letno plačamo več kot 170 milijonov evrov različnih davkov, prispevkov in dajatev."
Imajo skoraj 10.000 zaposlenih u Sloveniji, kjer sodelujejo z več kot 160 različnimi lokalnimi dobavitelji ter z več kot 20 kmetijskimi zadrugami. Skupaj z njimi na policah ponujajo več kot 1400 različnih njihovih proizvodov, s slovenskimi kmetijami pa realizirajo 15 milijonov evra letne prodaje.
Sicer pa je tržni delež trgovcev že dalj časa nekakšna javna skrivnost vsaj kar zadeva uradne podatke, ki jih (ne) daje SURS (Statistični urad Republike Slovenije) in si trgovci zaradi tega sami pomagajo z najetimi agencijami, njihove rezultate pa je zaradi tega treba jemati z rezervo. Vključno s tem našim člankom.
Kakorkoli obrnemo, so bili do pojavljanja diskonterjev klasični trgovci v prednosti, a že leta 2018, je nemški Hofer s 3.mesta "spodrinil" Tuš. Prvi je ves čas Mercator, ki ima cca.30% tržnega deleža (715 objektov konec leta 2018), Na 2.mestu je Spar (103 objekti in 19 franšiz) s cca. 25% tržnega deleža, Hofer pa ima s svojimi 87 objekti po nekaterih ocenah že dobrih 15% tržnega deleža, nekaj manj naj bi jih imel Tuš na 3. mestu s svojimi dobrimi 300 objekti (s franšizami vred). Za njimi sledita naslednja dva diskonterja, nemški Lidl (60 objektov) in italijanski Eurospin (51).
Potem je na vrsti največji trgovec na severozahodnem delu, na Štajerskem, kjer ima upokojeni Franc Jager s svojimi tremi sinovi več kot 40 objektov. V njihovi pokrajini jim je konkurenca družinsko podjetje KEA z več kot 30 trgovinami, ki so tudi na Primorskem, kjer pa je največji med "malimi" zasebnik Aleksander Lemut, katerega Fama ima 26 objektov.
Glede na to, da so blizu Italije je tam že prisoten vpliv in pojav (beri konkurenca) velikega Amazona, največjega spletnega trgovca na svetu, ki se zelo razvija v sosedni Italiji, a bližnji sosedje iz Slovenije bodo po zaprtju trgovin ob nedeljah tja odhajali še pogosteje (razen sedaj v času koronavirusa). Seveda prek Amazona (in ostalih spletnih ponudnikov) nastaja nova konkurenca, prek meje pa se na ta način naroča vse "živo". Od prehrambenih proizvodov naj omenimo kavo vključno s kapsulami...
Francoski E.Leclerc ima samo 2 objekta (Ljubljana in Maribor) in pred leti niso imeli sreče, ko so kot prvi 27.maja 2014 odprli prevzemno trgovino "click&colect" v Ljubljani, a so jo morali zapreti, s čimer so prenehali in kot se je izkazalo zdaj v času koronakrize, prezgodaj. Po drugi strani je Spar s tem kanalom začel v pravem času, pravilno pa tega niso ustavili ampak kvečjemu razširili tudi v Mercatorju. V času največjega povpraševanja korona krize se jim je pridružil tudi Tuš.
Svoj (ne)majhen kolač na trgu prodaje na drobno imajo tudi "mali trgovci”, ki pa jih je vedno manj, a še vedno v seštevku preostalih 5-10% in so vedno bolj vredni omembe.
Mlinotest iz Ajdovščine ima mrežo 50 trgovin s ponudbo, ki zajema številne prehrambene proizvode, podobno tudi Žito, ki ga je prevzela hrvaška Podravka, a v tej ponudbi je treba omeniti tudi trgovce z nafto med katerimi je največji Petrol s svojo ponudbo na 320 servisih, tudi v (zaenkrat) 5 specializiranih trgovinah Hop IN, kjer sploh ne prodajajo goriva, nahajajo pa se v samih središčih največjih mest, dve v Ljubljani, po en v Celju, Kranju in Mariboru.
Omeniti velja tudi kmetijske zadružne trgovine, ki so številne v vseh krajih. Doslej je bila največja KZ Metlika (Kmečka zadruga Metlika), a konec junija jih je prehitela združena zadruga Trebnje in Krke iz Novega mesta.
