Domači proizvodnja in potrošnja sadja sta bili zaradi manj ugodnih vremenskih razmer v letu 2019 nižji kot v prejšnjem letu, zato je stopnja samooskrbe v tem opazovanem letu dosegla le skromnih 30 %, sporoča Statistični urad Republike Slovenije.
Posebno nizke stopnje samooskrbe so tudi v letu 2019 izkazovale rastlinske bilance: po začasnih podatkih je ta pri sadju znašala le 30 %, pri medu 41 %, pri zelenjavi je dosegla 44 %, pri krompirju pa 45 %. Stopnje samooskrbe so bile višje v bilanci za žita (74 %) ter v živalskih bilancah: pri mesu je dosegla 81 %, pri jajcih pa 95 %.
Domača proizvodnja žit je v opazovanem letu presegla 640.000 ton, v primerjavi s prejšnjim letom je bila višja za 8 %. Domača potrošnja se je nekoliko povečala in dosegla okrog 860.000 ton. Zaradi količinsko obsežnejše proizvodnje ter potrošnje, ki je ostala na primerljivi ravni, se je stopnja samooskrbe pri žitih v letu 2019 povečala v primerjavi s prejšnjim letom, še vedno pa je bila sorazmerno nizka, 74-odstotna.
Skupna proizvodnja sadja je v tem letu dosegla skoraj 90.000 ton, zaradi manj ugodnih vremenskih razmer je bila približno za pol manjša kot v prejšnjem letu. Domača potrošnja se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala in v letu 2019 dosegla okrog 300.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe precej nižja kot v prejšnjem letu, tj. 30-odstotna.
Prebivalec Slovenije je v letu 2019 porabil za prehrano povprečno največ zelenjave (123 kg) in žit (118 kg), porabil pa je tudi 91 kg mesa, 76 kg svežega sadja, 64 kg krompirja, 12 kg jajc, 4 kg riža ter skoraj kilogram medu. V primerjavi z letom 2018 se je potrošnja na prebivalca povečala pri zelenjavi in jajcih, pri drugih skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko zmanjšala.
