Po podatkih Statističnega urada Slovenije je stopnja samooskrbe Slovenije posebno slaba pri sadju, krompirju, zelenjavi, in žitih. Samooskrbea je bila v letu 2018 dobra glede zelenjave (39 %), sadja (48 %), krompirja (48 %) in žit (68 %), mesa (81 %) in jajc (96 %).
Domača proizvodnja žit je v letu 2018 dosegla skoraj 600.000 ton, potrošnja pa skoraj 880.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe tudi pri žitih sorazmerno nizka, znašala je 68 %. Po zadnjih dosegljivih podatkih je bila samooskrba s pšenico leta 2018 zgolj 48%.
Proizvodnja vsega sadja je v tem letu dosegla nekaj več kot 190.000 ton, domača potrošnja pa 400.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe le 48-odstotna.
Od leta 1970, ko je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe v Sloveniji več kot 70-odstotna, je do leta 2008 padla na približno 50 odstotkov, v zadnjem desetletju pa se je številka še zmanjšala.
| Iz Italije največ hrane Na strani uvoza agroživilskih proizvodov je Italija naša najpomembnejša trgovinska partnerica. V letu 2019 je bilo iz Italije uvožena za 387,6 milijona evrov agroživilskih proizvodov oziroma 15 % celotnega agroživilskega uvoza. Največ je k temu prispeval uvoz mesa in izdelkov iz mesa, svežega sadja in vrtnin, izdelkov iz žita ter mleka in mlečnih izdelkov. Iz Italije uvozimo okoli 8 odstokov celotnega agroživilskega uvoza. |
