Ljubitelji penečih vin bodo lahko najbolje ocenjene "mehurčke" kmalu preizkusili v Ljubljani. Prihodnji petek (14.februarja) bo namreč vrata odprl sedmi Salon penečih vin, na katerem se bo obiskovalcem predstavilo 40 vinarjev z 125 penečimi vini. Del salona bo ponovno namenjen kulinarični ponudbi, njegov sestavni del pa bodo tudi delavnice.V okviru dogodka bodo organizirali tudi delavnice.
Na eni od njih, ki jo bo vodila Nina Levičnik (na fotografiji) bodo udeleženci spoznavali vez med vinom in kruhom, na drugi pa bodo ljubitelji penečih vin poleg slovenskih poskusili še tri peneča vina iz Hrvaške.
Ker letošnji dogodek sovpada z valentinovim, si organizatorji prizadevajo organizirati še delavnico Valentinovi pari.
Ali jo bodo, bo znano jutri...
Direktor Salona Rado Stojanović pričakuje okoli 400 obiskovalcev. Ob tem se je spomnil začetkov Salona, ki je pred sedmimi leti privabil okoli 25 vinarjev in 50 obiskovalcev ter poudaril, da se včasih splača vztrajati.
| Nepopolne oznake na naših vinih "Vintage ali nonvintage, problem sladkornih stopenj, ki jih nekateri označujejo po mednarodnem sistemu, drugi po slovenskem,ker pač vemo, da suho ni brut in tako naprej.Janez Istenič organizira kampanjo, da bi se to uredilo in da bi ko kot kupci kje kupimo steklenico, vedeli kaj je notri. Sorte so pri vsej tej sedanji neurejenosti samo še nadaljevanje te zgodbe. V Avstriji je tudi glede sort vse jasno že s samih oznak, kjer je razvidno odkod določeno vino prihaja po deželah. Pri nas pa ne bi dajali roke v ogenj, da je tudi tisto kar je zapisano in za čimer pri svojih izdelkih stojijo ter se odločijo vinarji, res...", je argumentirano o velikih pomanjkljivostih glede označevanja vin dejala dr. Nina Levičnik, ki sodeluje pri organizaciji tega dogodka vse od začetka. K temu je Rado Stojanovič dodal samo še to:"Večina pri nas v prijavah določi in označi sorto le če je to v imenu blagovne znamke same!" Vinski publicist in strokovnjak Jože Rozman je glede te problematike in označevanja dejal:"Večinoma se uporabljajo mednarodne oznake, kjer ni dvoma, saj je pri naših tako, da je polovica napačnih. To se melje na ministrstvu že več let in tega še vedno niso rešili čeprav je bil predlog rešitve že lani. Vidim, da so bolj prodorni slovenski peničarji to rešili in označujejo na zadnji etiketi ne samo sortni sestav ampak tudi kdaj je šlo na drugo fregmentacijo oz. kdaj je bilo degožirano. To, kar je v Champagni praviloma na vseh etiketah. S tem se izogneš vsakemu posebej razlagati in treba je podpreti Janeza (Isteniča op.p.), saj gre pravilno označevanje v dobrobit potrošnika." Teh informacij na vinih, ki jih kupujemo v vseh trgovinskkih verigah namreč ni. Lahko, da je kako vino že 4 leta na neki polici in kupec zdaj tega ne ve. Vprašanje je, če bi ga kupil, če bi bil obveščen... |
