Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto uvaja strogo kontrolo sledljivosti porekla mesa krškopoljskih prašičev v celi verigi vse do krožnik, poroča današnji Dnevnik. S tem želijo preprečiti zavajanje potrošnika.
"Z rejo krškopoljskih prašičev, edine ohranjene slovenske avtohtone pasme prašičev, se pri nas ukvarja 154 kmetij. Redijo 500 plemenskih svinj in 80 merjascev, na leto zakoljejo okoli 6000 živali, te številke pa iz leta v leto rastejo," je za Dnevnik dejal Andrej Kastelic, vodja rejskega programa pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto.
Meso krškopoljca velja za okusnejše, sočnejše in bolj aromatično od mesa prašičev sodobnih pasem, ima za človeka ugodnejše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6, primernejše je tudi za predelavo v suhomesnate izdelke. Novomeški zavod se je skupaj s šestimi partnerji lotil slabih 340.000 evrov vrednega, z evropskimi sredstvi podprtega projekta sledljivosti porekla, s katerim želijo vpeljati sledljivost mesa krškopoljca ne le pri živih živalih, kjer je ta že vzpostavljena, ampak tudi naprej od zakola pa vse do krožnika.
Prizadevanja za utrditev pasme
Po posavskem projektu okrepitve prepoznavnosti avtohtonega krškopoljskega prašiča so se na sosednjem Dolenjskem lotili dodatnih ukrepov za utrditev te pasme. To sta projekta sledljivosti porekla pri tej pasmi in vpeljava odbire plemenskih živali na podlagi kakovosti mesa krškopoljskega prašiča. Skupaj bosta stala nekaj več kot 410.000 evrov.
Direktor novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda Jože Simončič je povedal, da bo projekt sledljivosti porekla krškopoljca stal skoraj 340.000 evrov, vpeljava odbire plemenskih živali pa skoraj 75.000 evrov. Denar so dobili iz programa razvoja podeželja ministrstva za kmetijstvo.
Vodja rejskega programa Andrej Kastelic je dodal, da želijo s projektoma prispevati k dolgoročnem ohranjanju pasme krškopoljca, pri čemer sta ključna njegova ekonomska zanimivost in zagotavljanje sledljivosti porekla mesa.
