Ptujski kmetijsko-gozdarski zavod je danes gostil župane in direktorje kmetijskih zadrug z območja Spodnjega Podravja, še pred tem pa opravil sejo sveta zavoda, na kateri so govorili o analizi stanja kmetijstva v lanskem letu ter o problematiki poplavljanja Drave.
Osrednja tema pogovora z župani je bil odnos slovenske družbe do kmeta in kmetijstva.
Stališče zbornice je, da bi morali upoštevati dejansko rabo, torej če je neko zemljišče rabljeno za kmetovanje, naj bo obdavčeno kot kmetijska dejavnost in ne kot gradbena ali stavbna zemljišča. To je po njegovih besedah le ena od stvari, s katerimi se da pomagati pri preživetju in razvoju kmetijstva, hkrati pa zagotoviti lokalno samooskrbno okolje.
Sicer pa je bilo leto 2019 po njegovi oceni tudi v znamenju vremenskih ujm, še posebej v vzhodnem delu države, kjer je bilo kar nekaj težav s točo, sušami in jesenskim poplavljanjem Drave. Po drugi strani je bilo opaziti stabilnost cen na področju poljedelstva in mlekarstva, vrsto let pa ostajajo nizke cene na področju govedoreje, kar kaže na krizo v živinoreji.
Letošnje leto bo po besedah Zupančiča v znamenju vstopa v skupno kmetijsko politiko za obdobje 2020-2027 in prehodnega obdobja, ki so ga pričakovali že lani, a je prišlo do zamude zaradi evropskih volitev in sestavljanja Evropske komisije. Kot je dejal, bo potrebnih veliko usklajevanj, saj samo resolucije in strategije načelne narave niso dovolj, ključen in najbolj zahteven bo izvedbeni del, s katerim bomo morali opredeliti slovensko kmetijstvo.
"Seveda si želimo vse kmetijske panoge, s katerimi se kmetje ukvarjajo, ohranjati, saj Slovenija potrebuje ves spekter, a se bojim, da bo za razvojne potrebe tega denarja prealo, saj bo že zaradi brexita na voljo manj evropskih sredstev. Zato bo velik izziv, kako oblikovati ukrepe, da ne bomo pretirano zanemarili kakšnega pomembnega kmetijskega podrmočja,” je dodal prvi mož zbornice.
Ob tem je še spomnil, da med sogovorniki z drugih področij vselej obstaja nekakšno sočutje do kmetijstva, a ko je potrebno za to kaj narediti, je to nekje daleč zadaj in se ga pri različnih ukrepih vse manj upošteva. To se je še posebej izrazito pokazalo lani pri reševanju težav rejcev zaradi napadov zveri, nenazadnje tudi pri počasnem iskanju rešitev za kmete ob vse bolj pogosto poplavljeni reki Dravi.
Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek je dodal, da so z letom 2019 načeloma zadovoljni, čeprav ne morejo biti navdušeni. Za pridelke je bilo ugodno leto, a je prav Ptuj z okolico poleti prizadelo neurje s točo, zaradi česar so bili na nekaterih območjih izpadi bistveno večji.
"Če izvzamemo prizadete dele regije, so bili pridelki pri žitih nadpovprečni, nekaj manjši pa pri trajnih nasadih, kot je grozdje in ostalo sadje. Veseli nas, da so se cene po preteklih težavah na področju prireje mleka stabilizirale in celo nekoliko zrasle. Do težav pa še vedno prihaja pri trženju, predvsem pri svinjereji in sadjarjih,” je dejal.
Glede problematike poplavljanja Drave je izrazil veselje, da odgovorni aktivnosti zdaj vendarle peljejo nekoliko hitreje. Zavod je pripravil strokovna izhodišča, kako reševati težave, zato pričakuje, da bi letos lahko sprejeli celovit dokument za ukrepanje, nato pa bi v letih 2021 in 2022 začeli celovito sanacijo stare struge.
Kmalu velika mednarodna konferenca o kmetijstvu v Mariboru
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) Univerze v Mariboru pa bo 20. januarja v organizaciji Delovne skupine Slovenija – evropska regija gastronomije 2021 (DS SERG 2021) pri MKGP potekala prva regijska konferenca "Slovensko kmetijstvo in gastronomija".
Konferenca bo namenjena strokovnemu spoznavanju nosilcev živilske dejavnosti (kmetom, živilskim podjetjem, zadrugam) s HORECA (hoteli, restavracije, catering) sistemom, ter načini za sodelovanje na Štajerskem in v Prekmurju z namenom predstavitve možnosti medsebojnega sodelovanja za vzajemni razvoj v okviru nacionalnega projekta SERG 2021.
Udeleženci bodo s predstavitvami in sodelovanjem na okrogli mizi predstavili pogoje sodelovanja, možne načine komuniciranja in priložnosti, ki se odpirajo na področju povezovanja kmetijstva, gastronomije in turizma v Sloveniji. Namen strokovnega srečanja je doreči možnosti doseganja ciljev DS SERG2021.
