V Ljubljani je na sedežu GZS potekala tradicionalna Žitna konferenca, ki predstavlja osrednji letni dogodek, kjer se srečajo deležniki žitnega sektorja. Udeležila se je je tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec (na fotografiji).
Konferenca je namenjena vsem, ki so povezani s žiti in oljnicami – kmetijskim podjetjem, proizvajalcem krmil, mlinarskim in pekarskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, semenarskim hišam, predstavnikom pristojnih ministrstev, inšpektorjem in ostalim partnerjem.
Žitna konferenca predstavlja letno srečanje slovenskega žitnega sektorja in je namenjena vsem njegovim deležnikom: kmetijskim podjetjem, proizvajalcem krmil, mlinarskim in pekarskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, semenarskim hišam, predstavnikom pristojnih ministrstev, inšpektorjem in ostalim partnerjem.
Na žitni konferenci so poslušalce obiskali izvrstni domači in tuji predavatelji, ki so jih seznanili z usmeritvami skupne kmetijske politike po 2020, evropsko proteinsko strategijo ter stanjem in izzivi slovenske žitne verige. Na okrogli mizi z naslovom "Zmagovalci in poraženci žetve 2019" pa bomo soočili deležnike v žitni verigi.
Ministrica Pivec je v nagovoru prisotnim poudarila, da si v zadnjih letih na ministrstvu zelo prizadevamo za vzpostavitev večje stopnje samooskrbe ter povečanje pridelave poljščin. "Dogovor o žitni verigi je bil med pridelovalci in predelovalci sklenjen v letu 2010. Vedno so najtrši oreh razprave odkupni pogoji in cena, ki je v veliki meri odvisna od cen v sosednjih državah, kjer imajo boljše pogoje za pridelavo žit. Kljub problemom, s katerimi se srečujete, je pohvalno, da med seboj sodelujete in se o problemih odkrito pogovarjate".
Ministrica je tudi izpostavila, da na ministrstvu namenjamo veliko pozornosti tudi odpravi nepoštenih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano. "Večina nepoštenih poslovnih praks je posledica različnih pogajalskih moči deležnikov v verigi preskrbe s hrano, ki v večini primerov izvira iz velikosti podjetij. Letos sta na Agenciji za varstvo konkurence začela z delom tudi dva uslužbenca, ki se bosta posvetila samo nepoštenim praksam v verigi preskrbe s hrano. Letos je bila na nivoju EU sprejeta tudi Direktiva, ki smo jo države članice dolžne začeti uporabljati najkasneje do 1. Novembra 2021 in določa minimalni standard zaščite in vsebuje tudi seznam prepovedanih nepoštenih trgovskih praks. Pričakujem, da bodo vsi navedeni ukrepi prispevali k odpravi nepoštenih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano".
Ob koncu je ministrica še dejala, da bomo morali v žitnem sektorju v bodoče posvetiti več pozornosti prenosu znanja v prakso. "Okrepiti bo potrebno sodelovanje med strokovnimi institucijami in pridelovalci žit. Želela bi podariti, da se lahko poslovni odnosi med deležniki razvijajo samo na osnovi dolgoročnega dialoga med vsemi deležniki. Le tako bomo lahko prišli tudi do boljših rezultatov in do zadovoljstva vseh členov v verigi. Takšni koraki, kot je bil nedavni podpis zavez pekarskega sektorja k zmanjšanju vsebnost dodane soli in hkrati povečanju vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih so izrednega pomena za krepitev zaupanja slovenskega potrošnika v slovensko žito in s tem tudi v vse, ki ste del žitni verige".
