Bruto dodana vrednost v kmetijstvu je v letu 2018 znova dosegla 1,4 % bruto domačega proizvoda. Glavni razlog za povečanje deleža je bila večja vrednost rastlinske proizvodnje z izjemno letino sadja in grozdja. Rezultat dobre letine so občutno izboljšani dohodkovni kazalniki v kmetijstvu, navaja SURS.
Vrednost vseh dohodkovnih kategorij se je v letu 2018 glede na leto 2017 bistveno zvišala. Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v bruto domačem proizvodu se je zvišal za 0,4 odstotne točke, na 1,4 % BDP, in tako dosegel raven iz leta 2015. Faktorski dohodek je bil v letu 2018 za 38 % višji kot v prejšnjem letu; znašal je 596 milijonov EUR.
Faktorski dohodek na zaposlenega je bil v primerjavi s predhodnim letom višji za 39 %; znašal je 7.634 EUR, kar je največ v celotnem obdobju, odkar se izračunava. Povečanje dohodka je bilo posledica višje vrednosti kmetijske proizvodnje (za 18 %), višje vrednosti vmesne potrošnje (za 4 %) in nižje zaposlenosti (za 1 %
Vrednost kmetijske proizvodnje je v letu 2018 znašala 1.371 milijonov EUR, kar je za 18 % več kot v prejšnjem letu, čeprav so bile cene za 7 % nižje. Vzrok za višjo vrednost je bila za 27 % večja proizvodnja; ta je bila večja v glavnem zaradi večje rastlinske pridelave, ki je bila posledica ugodnih vremenskih razmer.
Vrednost rastlinske pridelave v letu 2018 je bila ocenjena na 794 milijonov EUR; to je 58 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v navedenem letu ali za 8 odstotnih točk več kot v prejšnjem letu. Cene rastlinskih pridelkov so bile sicer nižje kot v prejšnjem letu (za 12 %), a je bila vrednost rastlinske pridelave kljub temu višja (za 35 %), ker je bil obseg rastlinske pridelave toliko večji (za 54 %).
Na dvig vrednosti so vplivala vsa področja rastlinske pridelave, izjema je bila le pridelava krompirja. Glavni razlog za večjo vrednost rastlinske pridelave v letu 2018 v primerjavi z letino 2017 je bila znatno večja pridelava sadja in grozdja oz. vina.Vrednost sadja je bila skoraj dvakrat višja kot v predhodnem letu, in to zaradi količinsko izjemno dobre letine (ne le v primerjavi z izjemno slabo letino 2017, ampak tudi glede na 10-letno povprečje) in kljub za polovico nižjim cenam sadja.
Vrednost vina je bila višja za 66 % (pridelek je bil večji za 65 %, cene so bile višje za 1 %). Vrednost krmnih rastlin je bila višja za skoraj tretjino – zaradi večje pridelave (za 26 %) in višjih cen (za 2 %). Vrednost industrijskih rastlin je bila za četrtino višja kot v prejšnjem letu, v glavnem zaradi večjega pridelka (za 24 %), nekoliko pa tudi zaradi višjih cen (za 1 %). Vrednost žit se je zvišala za 13 %, in sicer zaradi količinsko večjega pridelka (za 9 %), pri čemer je bila bistvena dobra letina koruze in še cene koruze so bile višje (za 4 %).
Vrednost pridelka zelenjadnic je bila višja za 7 %, in to predvsem zaradi zvišanja cen zelenjadnic (za 6 %); pridelava zelenjadnic je bila namreč le za malenkost večja (za 1 %). Vrednost krompirja je bila v 2018 kljub višjim cenam kot v 2017 (za 9 %) nižja kot v 2017, ker je bila količina pridelka toliko manjša kot v predhodnem letu (za 10 %).
