Na fontani piv v Žalcu bosta danes hmeljarski likof in peti Savinjski Oktoberfest, ki predstavljata zaključek hmeljske letine.
Letošnji pridelek je sicer podpovprečen in bo znašal okoli 1900 ton. Z zaposlovanjem sezonske delovne sile pa hmeljarji letos niso imeli težav, je za STA ocenila specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec.
Po besedah Friškovčeve je tudi letošnji pridelek hmelja krojilo vreme. Nizke temperature aprila in maja so upočasnile rast hmelja, posamezne sorte so maja v razvoju zaostajale tudi do tri tedne glede na večletno povprečje. Nato pa so junija in v začetku julija naenkrat nastopile zelo visoke temperature, tudi s pomanjkanjem padavin. Vse to pa se je odrazilo v rasti in razvoju hmelja, je pojasnila sogovornica.
Rastline so sicer v večini hmeljišč prišle do vrha opore, a so ostale s kratkimi stranskimi poganjki, imele so obliko ozkega valja ali pa so bile celo smrekaste. V času obiranja se je pokazalo, da so storžki imeli tudi manjšo težo in to je še dodatno znižalo količino pridelka, je dejala Friškovčeva.
Leto je zaznamovalo tudi več hudih neurij s točo in močnim vetrom. Toča je praktično prizadela vsa pridelovalna območja. Že maja, po napeljavi poganjkov na vodila, je močno poškodovala hmeljišča na območju Radelj ob Dravi, kjer so bili odbiti vsi vrhovi. Zato so morali tam še enkrat opraviti fazo napeljave, a avgusta je toča ta hmeljišča znova poškodovala.
Močno neurje z vetrom konec julija je povzročilo veliko škode na območju občin Tabor in Ormož ter v Letušu. Veter je na vseh treh območjih pometal na tla skupaj okoli 100.000 vodil z rastlinami hmelja. Delno pa so bile poškodovane tudi žičnice.
Zelo hudo neurje pa se je na območju Spodnje Savinjske doline razbesnelo v začetku avgusta, ko so praznovali dan hmeljarjev. Toča je na območju od Grajske vasi do Drešinje vasi prizadela približno 500 hektarjev hmeljišč, od tega je 100 hektarjev ostalo brez pridelka.
Friškovčeva je še postregla s podatkom, da je letos 123 hmeljarjev pridelovalo hmelj na 1533 hektarjih površin, kar je dobrih 50 hektarjev več kot lani.
Večina slovenskih hmeljišč je posajenih s sorto aurora (41 odstotkov), sledi ji celeia (29 odstotka). Savinjskega goldinga je slabih 10 odstotkov. Dobrih osem odstotkov hmeljišč pa je zasajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.
Hmeljarski likof, ki ga v Sloveniji praznujejo več kot 140 let, se bo danes začel s povorko z godbo in mažoretkami, sledil bo kulturni program in podelitev priznanj hmeljarjem. Priznanje bodo podelili tudi žalskemu županu Janku Kosu za dobro sodelovanje z Združenjem hmeljarjev Slovenije in prispevek k promocijo slovenskega hmeljarstva. Uvod v peti Savinjski Oktoberfest pa bo zabijanje pipe v sod.
