Letošnja letina hmelja bo podpovprečna, k čemur je pomembno prispevalo vreme. Hladno vreme aprila in maja je upočasnilo rast hmelja, izničili so se roki rezov, posamezne sorte hmelja pa so maja v razvoju zaostajale tudi do tri tedne glede na večletno povprečje, je za STA povedala specialistka za hmelj Irena Friškovec Slovenija je po pridelavi na četrtem mestu in zaostaja samo za ZDA, Nemčijo in Češko.
Po hladnem začetku leta so junija in v začetku julija nastopile zelo visoke temperature, ki jih je spremljalo pomanjkanje padavin, zato so morali hmeljarji hmeljišča namakati. Vse skupaj se je odrazilo v rasti in razvoju hmelja, je pojasnila strokovnjakinja.
Rastline so v večini hmeljišč prišle do vrha opore, a so v glavnem ostale s kratkimi stranskimi poganjki, imajo obliko ozkega valja ali pa so celo smrekaste. Lepše razviti so mlajši nasadi.
Tudi to leto je kar nekaj hmeljišč poškodovala toča, prizadela je vsa pridelovalna območja. Kakšno škodo je povzročila nedeljska toča, ki je zajela celotno spodnjo Savinjsko dolino, bodo predvidoma vedeli čez dan, je dejala Friškovčeva.
Po njenih besedah je poleg toče tudi močno neurje z vetrom povzročilo veliko škode na območju občine Tabor, v Ormožu in Letušu. Veter je na vseh treh območjih pometal na tla skupaj okoli 100.000 vodil z rastlinami hmelja. Delno so bile poškodovane tudi žičnice.
Namočena tla so povzročila tudi podrtje žičnice v Moškanjcih v začetku tega meseca, pravi Friškovčeva.
Pozne sorte hmelja sicer še cvetijo, zgodnejše pa so že oblikovale storžke. Še vedno bo letošnji pridelek v veliki meri odvisen od vremena v avgustu, ali bo to ugodno za razvoj storžkov. "Vse kaže na to, da bo letošnja letina pridelka hmelja po količini podpovprečna. Pričetek obiranja se nakazuje čez kakšnih 10 do 14 dni, kar pomeni okoli 20. avgusta," je dejala.
Glede zagotavljanja delovne sile v hmeljiščih pa je Friškovčeva pojasnila, da so tudi letošnje leto zaposlovanje sezonske delovne sile krojili pogoji za preprečevanje širjenja covida-19. Vendar so hmeljarji delovno silo pravočasno zaposlili in tako ni bilo večjih težav.
Letos 123 hmeljarjev prideluje hmelj na 1433 hektarjih površin, kar je dobrih 50 hektarjev več kot lani.
Večina slovenskih hmeljišč je posajenih s sorto aurora (41 odstotkov), sledi ji celeia (29 odstotka). Savinjskega goldinga je slabih 10 odstotkov. Dobrih osem odstotkov hmeljišč pa je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.
