Inšpekcijski nadzor prodajalcev sadja in zelenjave je opravil svoje delo in zasegel sedem stojnic za prodajo, devet tehtnic in dva sečnika, poleg tega pa so vzeli tudi 137 kilogramov jagod, 307 kilogramov češenj in 55 kilogramov marelic.
Inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so med 24. aprilom in 30. junijem vzeli na muho prodajalce sadja in zelenjave. Največ goljufij so zaznali pri prodaji na obcestnih stojnicah, ki se je v zadnjih letih izjemno razbohotila, zlasti v osrednji, južni in zahodni Sloveniji (največ ob cestah, ki vodijo proti morju), medtem ko je na severovzhodu države skoraj ni.
Še sreča, da je bilo v začetku maja zaradi slabega vremena stojnične prodaje sadja in zelenjave malo, sicer bi bili rezultati inšpekcijskega nadzora najverjetneje še bolj porazni, piše Dnevnik.
Slovenci smo za doma pridelano sadje in zelenjavo pripravljeni plačati več, kar že vrsto let s pridom izkoriščajo preprodajalci, ki se jih je oprijel vzdevek zelena mafija. Potrošnike namreč namerno zavajajo s poreklom sadja; kupce vabijo z napisi domače, slovensko, v resnici pa gre v veliko primerih za ceneno sadje iz uvoza.
Inšpektorji uprave za varno hrano ugotavljajo, da je največ nepoštene prakse glede porekla na stojnicah ob cestah.Do konca letošnjega junija so inšpektorji opravili 219 pregledov, od tega 180 na stojnicah, v veliki meri ob cestah in pred trgovskimi centri, v 39 primerih pa tudi na kmetijah, ki so bile navedene kot izvor sadja in zelenjave.
Glavnina pregledov je zajela češnje (41), marelice (26) in beluše (25), največ neskladnosti (več kot petino) pa so inšpektorji ugotovili pri splošni označenosti sadja in zelenjave, slabo petino pri navajanju porekla (prodajalci so kupce s slovenskim poreklom največkrat zavajali pri češnjah in jagodah) in dobro desetino pri neustreznem zagotavljanju sledljivosti (največ neskladnih primerov je bilo pri jagodah). Je pa bilo vse pregledano sadje primerne kakovosti.
Inšpektorji so goljufom med drugim zasegli 307 kilogramov češenj, ker je bilo na njih lažno navedeno slovensko poreklo ali pa prodajalci zanje niso mogli dokazati, od kod sploh izvirajo. Inšpektorji so za ugotovljene kršitve uvedli 56 prekrškovnih postopkov. Zaradi ponavljajočih se prekrškov so sodiščem predlagali tudi osem obdolžilnih predlogov za zaseg predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek.
