Podgoršek je poudaril, da v lanskem in letošnjem letu prehranska varnost, ki pomeni, da je na voljo dovolj hrane in da je mogoč dostop do nje, kljub epidemiji covida-19 ni bila ogrožena. V državi je bilo dovolj prehranskih rezerv, "padli smo le pri kvasu", tudi kmetijstvo je trenutno v razmeroma dobri kondiciji, je ocenil. Se pa boji, da bo v prihodnjem letu bistveno več težav, predvsem zaradi pozebe, nizkih cen pridelkov slovenskih kmetij in visokih cen gnojil. Poudaril je, da na ministrstvu iščejo rešitve, kako zajeziti krizo, ki se kaže.
Za to, da ima država zagotovljeno primerno prehransko varnost, sta po njegovih besedah pomembna samooskrba in kupovanje lokalno pridelane hrane. Tudi s tem pomagamo ohranjati poseljeno podeželje, preprečujemo revščino na podeželju in pomagamo kmetu. Na vse to pomembno vplivamo, ko se v trgovini odločamo, kaj bomo kupili, je dejal.
V Sloveniji imamo sicer po ministrovi oceni trenutno relativno ugodno stanje na področju samooskrbe. Imamo namreč nadpovprečno samooskrbo pri večini kmetijskih rastlinskih pridelkov in stabilno samooskrbo pri živinoreji.
K še boljši samooskrbi bo po njegovem prepričanju pripomogel strateški načrtov skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki ga morajo države članice EU v Bruselj poslati do 1. januarja. Slovenski predlog načrta je v ključnih zadevah usklajen in bo v Bruselj predvidoma poslan pravočasno, je povedal.
Konferenco s naslovom Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje so na Grmu v Novem mestu pripravili tamkajšnji Center biotehnike in turizma, Evropska mreža deklaracije za hrano, tehnologijo, prehrano in zdravje ter slovenska izpostava Evropskega centra za mir in razvoj. Na njej bodo danes in v soboto na več strokovnih panelih spregovorili o pomenu hrane, njene pridelave in prodaje.