Inštitut za nutricionistiko je v ugledni znanstveni reviji Nutrients objavil rezultate nove raziskave, v kateri so raziskovali, kako zdrava so v resnici predpakirana živila, ki se ponujajo predvsem otrokom.
Nezdravo prehranjevanje je še vedno eden izmed večjih problemov, ki močno vpliva na zdravje prebivalstva. Še posebej ranljiva in izpostavljena populacijska skupina so otroci, saj je dokazano, da prehrana v otroštvu zaznamuje tudi prehranske navade v odrasli dobi.
Že v otroštvu se namreč izoblikujejo ne le močne preference do okusov, temveč tudi do blagovnih znamk. Prav otroci so pogosto tarča zelo dovršenih marketinških pristopov pri oglaševanju in predstavljanju živil, vendar zaradi njihove omejene sposobnosti za ustrezno razumevanje oglasa lahko prihaja do tveganja, da so otroci spodbujeni k uživanju živil z manj ugodno hranilno sestavo.
Da bi ugotovili, kakšna je prehranska kakovost živil z otrokom privlačno embalažo, so v okviru državnega raziskovalnega projekta "Sladkor v prehrani", ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, pregledali preko 10.000 prehranskih izdelkov iz slovenskega tržišča.
Ugotovili so, da ima velika večina živil, ki na embalaži prikazujejo otrokom privlačne elemente, pogosto izrazito manj ugodno hranilno sestavo. Največkrat so se tovrstni elementi pojavljali na žitih za zajtrk, sladkarijah in sladoledih. V raziskavi so našli posamezne primere, ko se otrokom privlačni grafični elementi nahajali tudi na živilih z ugodno hranilno sestavo, kar kaže na to, da so tudi na tem področju možne dobre prakse.
Kljub temu, na osnovi rezultatov raziskave priporočamo, naj bodo starši pri izbiri živil v embalaži, ki prikazuje npr. junake iz risank ali druge otrokom privlačne elemente, še posebej pozorni na hranilno sestavo teh živil. Pri izbiri živil je pomembno preveriti seznam sestavin ter hranilno sestavo, še posebej vsebnost sladkorjev, soli in nasičenih maščob.
Debelost in prekomerna telesna masa tako v svetu kot v Sloveniji predstavljata velik javno-zdravstveni problem. Dokazano je, da so prekomerno težki otroci tudi v odrasli dobi bolj nagnjeni k debelosti, s tem pa tudi k razvoju različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so med najpogostejšimi vzroki smrti v sodobnem svetu.
Pri izboru živil imata pomembno vlogo tudi oglaševanje in način predstavljanja posameznih prehranskih izdelkov. Učinkom oglaševanja so še posebej podvrženi otroci, zlasti, kadar je način predstavljanja izdelkov takšen, da je otrokom privlačen in se z njim zlahka poistovetijo.
Na embalažah prehranskih izdelkov pogosto opazimo otrokom zanimive elemente, kot so različne risane figure, junake, ki jih otroci poznajo iz risank in filmov, proizvajalci pa pogosto uporabljajo tudi žive barve in otroško pisavo ter like, ki hitreje pritegnejo otroško pozornost.
Študije so pokazale, da želje otrok pogosto vplivajo tudi na nakupne odločitve staršev, torej proizvajalci s tovrstnim izpostavljanjem določenih izdelkov ciljajo tudi na to, da jih bodo odrasli raje kupili za svoje otroke. Različne raziskave so namreč potrdile, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom z njim privlačnejšo embalažo, saj so mnenja, da so tovrstni izdelki okusnejši in bolj zabavni od ostalih.
Dolgoročno ima takšno predstavljanje živil lahko škodljive vplive, predvsem kadar gre za prehranske izdelke z manj ugodno hranilno sestavo. Med tovrstne izdelke sodijo živila z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli, ki naj jih otroci ne bi uživali pogosto oz. v večjih količinah.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Želimo si, da bi proizvajalci otrokom privlačne elemente uporabljali na embalažah živil z najbolj ugodno hranilno sestavo, in jih na ta način naredili zanimivejše za otroke. Nekaj takšnih primerov dobre prakse smo na tržišču že opazili, kar je vsekakor spodbudno, vendar pa bi takšnih praks moralo biti več. V splošnem stanje na tem področju lahko ocenjujemo kot problematično, zato je nujno spodbujanje živilske industrije h krepitvi spreminjanja sestave živil in izboljševanje hranilne sestave, ne zavajajočemu označevanju in oglaševanju, na drugi strani pa je pomembno tudi ozaveščanje potrošnikov. Na osnovi rezultatov raziskave lahko podamo splošno priporočilo, da naj bodo starši pri kupovanju živil še posebej pozorni, kadar le-ta na embalaži prikazujejo npr. junake iz risank ali druge otrokom privlačne elemente. Preverijo naj sestavine ter hranilno sestavo takšnih živil, pri čemer naj bodo še posebej pozorni, da vsebnost sladkorjev, soli in nasičenih maščob ne bo previsoka."
V pomoč pri tem jim je lahko tudi letos predstavljena brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki uporabnikom v treh korakih, v barvah semaforja, predstavi prehranski profil izbranega živila. Aplikacijo so razvili Inštitut za nutricionistiko, Institut "Jožef Stefan" in Zveza potrošnikov Slovenije kot del aktivnosti nacionalnega programa Dober tek Slovenija, v sofinanciranju Ministrstva za zdravje. Že v prvih dveh mesecih delovanja pa jo je na telefon naložilo preko 40.000 uporabnikov.
