V Sloveniji je bila lanska letina vseh vrst strnih žit manjša od predlanske letine, poroča STA.
Kmetovalci so pobrali manj glavnega krušnega žita, pšenice in pire, pa tudi ječmena in ovsa. Od vseh žit je lani najbolje obrodila koruza za zrnje, ki jo je bilo za tretjino več, je ta teden objavil statistični urad.
Pridelek glavnega krušnega žita, pšenice in pire, se je ustavil pri 122.000 ton, kar je 14 odstotkov manj kot v 2017, čeprav je bila s tem žitom posejana skoraj enako velika površina kot leto prej. Na hektar je bilo pridelane 4,4 tone pšenice in pire.
Rž in soržica sta bili lani posejani na približno 20 odstotkov večji površini kot v letu 2017, a je bil pridelek obeh skupaj težak 4542 ton, kar je približno tri odstotke več kot leto prej.
Tudi letina ječmena in ovsa je bila slabša. Na skoraj 21.000 hektarjih je bilo pridelanega 88.057 ton ječmena ali povprečno 4,2 tone na hektar, kar je 13 odstotkov manj kot v 2017. Oves se je lani prideloval na 14 odstotkih manj površin, tudi obrodil je nekoliko slabše - 3397 ton ali 27 odstotkov manj kot v 2017, na hektar ga je bilo 2,7 tone.
Od krmnih žit je bil nekoliko težji kot v prejšnjem letu skupni pridelek tritikale (za tri odstotke), v glavnem zato, ker je bila tej kulturi namenjenih 13 odstotkov več površin kot v predhodnem letu.
Lani je od vseh žit najbolje obrodila koruza za zrnje, saj je hektarski donos znašal 9,5 tone na hektar, kar je toliko kot v letu 2016, ko je bil rekorden. Lani je bilo sicer 350.489 ton koruznega zrnja ali 29 odstotkov več kot v 2017, ko je bila letina koruze slaba.
Z industrijskimi rastlinami je bila lani posejana manjša površina kot leto prej, in sicer je bilo površin okoli 17 odstotkov manj. Najbolj se je zmanjšala površina, namenjena pridelavi soje, skoraj za 40 odstotkov. Kljub boljšemu hektarskemu donosu, ta je bil s tremi tonami na hektar za 11 odstotkov večji, je bil skupni pridelek lažji.
Oljni ogrščici so pridelovalci namenili skoraj enako veliko površino kot v 2017, obrodila pa je nekoliko slabše - 2,3 tone na hektar. Skupaj jo je bilo 7657 ton, kar je 15 odstotkov manj kot leto prej.
Sončnice so obrodile zelo dobro, povprečni pridelek je bil za 56 odstotkov višji kot v letu 2017 in je znašal 2,8 tone na hektar. Skupaj je bilo pridelanega 791 ton sončničnega semena.
Površina z bučami za olje je bila tudi lani manjša, tokrat so se zmanjšale za 19 odstotkov, a so obrodile bolje kot leto prej, ko je bila letina slaba. Na 3650 hektarjih so pridelali 2745 ton bučnih semen.
Površina hmeljišč se je tudi lani povečala, tak trend je že zadnjih šest let. Hmelj so pridelovali na 1667 hektarjih, kar je pet odstotkov več kot 2017. Povprečen pridelek hmelja je znašal 1,8 tone na hektar, kar je 29 odstotkov več kot 2017 in 24 odstotkov več od povprečnega pridelka zadnjih deset let. Slovenski hmeljarji so sicer skupaj pridelali 3078 ton hmeljnih storžkov.
Pridelek zelene krme na njivah, pa tudi na trajnih travnikih in pašnikih je bil lani večji kot v 2017. Površina, posejana s silažno koruzo, je bila približno enaka kot v 2017. Povprečni pridelek je znašal 47,9 tone na hektar, kar je 20 odstotkov več kot v 2017 in približno 12 odstotkov več od desetletnega povprečnega pridelka. Skupaj je bilo na 29.820 hektarjih površine pridelanih 1,43 milijona ton silažne koruze.
Povprečni pridelek detelje in lucerne je bil s 6,9 tone na hektar za 19 odstotkov večji kot v 2017, skupno je bilo pridelanih 66.783 ton suhe detelje in lucerne.
Na trajnih travnikih in pašnikih so kmetje lani pridelali 1,61 milijona ton suhega sena, kar je več kot leto prej. Povprečni pridelek na hektar je bil 5,8 tone, kar je 29 odstotkov več kot leto prej in devet odstotkov več od povprečnega pridelka sena s trajnih travnikov in pašnikov v zadnjem desetletju.
