Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je udeležila mednarodne strokovno-izobraževalne konference o modri frankinji, ki je potekala v sklopu projekta "Modra frankinja - žametno vino regije Posavje" ter zbrane nagovorila.
Sorta modra frankinja je v Sloveniji razširjena v vinorodnih deželah Podravje in Posavje, natančneje v petih vinorodnih okoliših: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska in Bela krajina. Je sorta, ki lahko daje visoko kakovostno vino in je v vseh omenjenih okoliših vodilna po kakovosti med rdečimi sortami.
"V Sloveniji je z modro frankinjo trenutno posajenih slabih 700 hektarjev vinogradniških površin, kar predstavlja slabih 5 odstotkov vseh zasajenih trt v Sloveniji. Prve omembe modre frankinje segajo v leto 1862, ko je bila trta predstavljena v okviru vinorodne razstave na Dunaju, vendar je sama sorta še mnogo starejša. Ponosni smo lahko, da je modra frankinja v resnici naša – slovenska," je povedala Strniša.
Strokovnjaki trsničarskega inštituta Juliusa Kühna v nemškem Geilweilerhofu so odkrili, da je modra frankinja več kot le avtohtona slovenska sorta, saj celo izvira iz Slovenije. Na konferenci je izsledke te analize predstavila predstavnica omenjenega inštituta.
Državna sekretarka je v svojem nagovoru najprej izrazila zadovoljstvo, da je projekt "Modra frankinja – žametno vino regije Posavje" podprt s sredstvi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini preko 80.000 EUR.
Po njenih besedah so pred vinogradniki in vinarji številni izzivi, predvsem kako se pametno povezovati spričo zelo razdrobljene posestne strukture. Posvet je pozdravila kot pomemben korak k večji profesionalizaciji vinogradništva in vinarstva na tem koncu Slovenije.
