V Sloveniji so jabolka najpogostejše sadje. Lani smo jih pridelali veliko, od 65 do 75 tisoč ton, okoli petina jabolk naj bi ostala kar na drevesih.
"Lanska obilna letina jabolk pomeni, da bo letos pridelek manjši, čeprav količina jabolk pri resnih sadjarjih, ki pravočasno poskrbijo za potrebne tehnične ukrepe, minimalno niha iz leto v leto," je za portal Agrobiznis povedal Stanislav Tojnko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
V Sloveniji je trenutno majhna poraba jabolk, cena pa nizka. Poleg tega trgovci z akcijskimi cenami jabolka še razvrednotijo, opozarjajo sadjarji.
V eni od največjih verig so jih v akciji ponujali za 49 centov na kilogram. Takšna cena je prenizka, saj sadjar za dostavljena jabolka v hladilnico dobi od 30 do 35 centov na kilogram.
"Edina rešitev je, da sadjarji začno sodelovati pri prodaji. Na Štajerskem so v ta namen že registrirali organizacijo proizvajalcev Pohorka (OP Pohorka), prek katere bo 12 članov skupaj tržilo tri tisoč ton jabolk. Slovenski trg je tako majhen, da bi lahko vsega pokrili z eno organizacijo proizvajalcev," dodaja Tojnko.
Rešitev na daljši rok pa vidi v povečanju kakovosti in manjšem hektarskem donosu. Racionalno bi bilo, da bi pod mrežo proti toči in z namakanjem pridelali od 40 do 50 ton vrhunskih jabolk na hektar.
Mirosan iz Kasaz pri Petrovčah je za skupino Evrosad drugi največji pridelovalec jabolk pri nas. Imajo tudi drevesnico in hčerinsko podjetje Mirovita za predelavo sadja, kjer delajo marmelade, jabolčni čips. Sadje sušijo in tudi izvažajo, pekarnam pa prodajajo sveže narezano sadje.
Lani so imeli dobrih pet tisoč ton jabolk prve kakovosti od tega je bilo 215 ton ekoloških jabolk antares. "Skupaj z Evrosadom izvažamo na Bližnji vzhod, cena je nizka, zahteve pa visoke. Zaloga je velika, zato je pravi čas, da se sadjarji povežejo pri prodaji. Idealno bi bilo, da bi se združili v eno organizacijo proizvajalcev. Ne vem, če je med sadjarji dovolj zaupanja za ta korak," pravi Vlado Korber, direktor Mirosana.
