Povprečen prebivalec Slovenije je lani zavrgel 64 kilogramov hrane ali štiri odstotke manj kot v letu prej, sporoča statistični urad Slovenije.
Med zavrženimi količinami je bilo po ocenah statističnega urada 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.
Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se sicer v največji meri predela v bioplinarnah, lani je bil ta delež pri 46 odstotkih. Sledi predelava v kompostarnah, v katerih so lani predelali okoli 30 odstotkov nastale odpadne hrane.
Približno desetina odpadne hrane je delo distribucije in trgovin z živili pri proizvodnji živil, kar polovica vse odpadne hrane pa nastane v gospodinjstvih, tretjina denimo v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana.
