Na Trgovinski zbornici Slovenije so nad takšnim postopkom in kršenjem vseh načel socialnega dialoga ogorčeni, saj je v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi dokumenti in Pravili o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada RS ne podpre predloga zakona,
poslanci Državnega zbora predlog zakona v okviru njegove prve obravnave zavrnejo kot neustreznega za nadaljnjo obravnavo,
se za leto 2019 minimalna plača uskladi skladno z veljavnim Zakonom o minimalni plači,
v letu 2019 socialni partnerji v okviru tripartitnega socialnega dialoga in na podlagi celovitih izračunov ocenijo veljavne kriterije za določitve višine in usklajevanje minimalne plače ter po potrebi oblikujejo drugačen način oblikovanja višine in usklajevanja minimalne plače,
Vlada RS v letu 2019 pripravi konkretne predloge za razbremenitev plač.
1. Predlog zakona izničuje sistem plačne politike na nivoju panožnih kolektivnih pogodb.
2. Predlog zakona bo zaradi spremenjene definicije minimalne plače in predlaganih dvigov povzročil nesorazmeren dvig mase plač in uravnilovko.
3. Na podlagi predloga zakona bo država zopet prejela več kot delavci, kar je popolnoma nesprejemljivo.
4. Preliv višjih stroškov delodajalca v maloprodajne cene ni mogoč. Dvig maloprodajnih cen bi pomenil odliv kupne moči v sosednje države, s tem pa manjše prihodke trgovskih subjektov in zmanjšanje proračunskih prihodkov iz naslova DDV in trošarin.
5. Podjetja imajo že izdelane poslovne načrte za leto 2019, zato je predlog zakona v nasprotju z načelom pravne varnosti in predvidljivosti, saj se je zakonodajni postopek začel šele en mesec in pol pred zaključkom koledarskega leta. Podjetja torej praktično do konca leta 2018 ne bodo seznanjena s parametri poslovnega okolja za njihovo poslovanje v letu 2019.


