NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) je lani v 92 šolah in vrtcih opravil raziskavo spremljanja skladnosti šolske in vrtčevske prehrane s smernicami. Ugotovili so, da obroki otrok in dijakov vsebujejo dovolj sadja in zelenjave, premalo paje rib in belega mesa. Preveč je pekovskih in slaščičarskih izdelkov. Otroci najpogosteje zavračajo zelenjavo in juhe, najredkeje pa sadje in meso.
Za belo meso in izdelke z vidno strukturo je smernica, da se pojavljajo pri 40 odstotkih dnevnih obrokov, podatki pa kažejo, da so prisotni pri 28 odstotkih kosil, v 10 odstotkih dopoldanskih malic in v le treh odstotkih popoldanskih malic, so izpostavili na NIJZ.
Polnozrnate izdelke naj bi otroci in učenci uživali pri polovici vseh obrokov, rezultati pregleda pa kažejo, da so vključeni v 42 odstotkov dopoldanskih malic, 28 odstotkov popoldanskih malic in 26 odstotkov kosil.
Na splošno pa na NIJZ ugotavljajo, da sta šolska in vrtčevska prehrana v slovenskem šolskem sistemu organizacijsko in zakonodajno dobro urejeni, primerno pozornost pa jima posvečajo tudi nacionalni strateški dokumenti.
Na drugi strani se nekatera živali na mizah v vrtcih in šolah pojavljajo v večji meri, kot je priporočeno. Slednje velja za pekovske in slaščičarske izdelke z višjo vsebnostjo sladkorja in maščob, vključno z industrijskimi deserti in sladkarijami, ter za mlečne izdelke z dodanimi sladkorji in večjo vsebnostjo aditivov. Strokovnjaki NIJZ tudi ugotavljajo, da so "mesni izdelki s homogeno strukturo" ali večjo vsebnostjo maščob prepogosto vključeni v dopoldanske malice in kosila.
Pri strokovnem spremljanju 92 zavodov so na NIJZ preverjali tudi, katero hrano otroci in učenci najpogosteje zavračajo. Ugotovili so, da najpogosteje zavračajo zelenjavo in zelenjavne jedi ter različne vrste juh, najredkeje pa sadje in sadne jedi ter meso in mesne jedi. Ugotovili so tudi, da večina zavodov nabavi do 12 odstotkov ekoloških živil ter od 10 do 40 odstotkov lokalnih živil.
