Tradicionalni slovenski zajtrk za krepitev pomena lokalne hrane in zdravih prehranjevalnih navad, ki ga imamo danes, je priložnost za krepitev osveščanja pomena lokalno pridelane hrane, pa tudi zdravih prehranjevalnih navad.
Danes obeležujemo dan slovenske hrane, ki je med drugim namenjen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane in ohranjanja podeželja ter varovanju okolja in naravnih virov.
Dan slovenske hrane spremlja tradicionalni slovenski zajtrk .
V vrtcih in šolah je tako več kot 260.000 otrok dan začelo s kruhom z maslom in medom, jabolkom in mlekom.
Namen tradicionalnega zajtrka je med drugim ozaveščati o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. Redno zajtrkovanje je namreč del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga.
Otrokom so se pri zajtrku pridružili čebelarji in mnogi politiki.
V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane so sicer tla, ki so pomembna za pridelavo varne in kakovostne hrane. Zdrava tla so namreč po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec predpogoj za zdravo in varno hrano.
Ob tem je izpostavila pomen lokalno pridelane hrane. Ta vidik nagovarja tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga je bilo deležnih več kot 250.000 otrok v vrtcih in šolah.Delež lokalno pridelane hrane v šolski prehrani je sicer okoli 40-odstoten.
