Prebivalec Slovenije je v letu 2016 zavrgel povprečno 74 kilogramov hrane ali približno 0,2 kilograma na dan.
Med odpadki je končalo 35 odstotkov užitnega dela hrane, torej takega, ki bi ga z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, so ugotovili na statističnem uradu.
Medtem je bilo 65 odstotkov odpadne hrane takšne, ki je običajno neužitna, npr. olupki, lupine, kosti in koščice, ki se jih načeloma ne da zmanjšati.
Skoraj polovico, 46 odstotkov, vse odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva. Ta odpadna hrana je sicer predstavljala 12 odstotkov vseh v letu 2016 v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.
Več kot polovica (52 %) vse proizvedene odpadne hrane se je predelala anaerobno v bioplinarnah, četrtina (26 %) aerobno v kompostarnah. Odpadna hrana, zbrana kot del mešanih frakcij odpadkov, je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov (20 %).
Namen drugega pilotnega projekta je bil dopolniti in izpopolniti metodologijo za statistično spremljanje količin v Sloveniji nastale odpadne hrane in ravnanja s to hrano in tako izboljšati kakovost podatkov o odpadni hrani na nacionalni ravni. V pilotnem projektu so bili obdelani podatki za leto 2016.
Namen drugega pilotnega projekta je bil dopolniti in izpopolniti metodologijo za statistično spremljanje količin v Sloveniji nastale odpadne hrane in ravnanja s to hrano in tako izboljšati kakovost podatkov o odpadni hrani na nacionalni ravni. V pilotnem projektu so bili obdelani podatki za leto 2016.
