V njem bodo razvijali nova znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa; podobne centre odličnosti bi potrebovali še za vrtnarstvo in mleko ter inkubator za razvoj novih živil.
Za center odličnosti SLO-ACE bo Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) ob podpori danske univerze Aarhus in francoskega INRA, nacionalnega inštituta za raziskave v kmetijstvu, razvil poslovni model, ki bo prenosljiv tudi v države jugovzhodne Evrope.
Glavni cilj SLO-ACE, ki bo nastal z denarjem iz programa Teaming iz Obzorja 2020, pa bo razvoj novega znanja za rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa v Sloveniji. Poleg KIS kot koordinatorja projekta bodo pri nastanku centra odličnosti sodelovale še univerze v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, Nacionalni inštitut za biologijo ter Institut Jožefa Stefana.
Podpirajo ga zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP), kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS, Zadružna zveza Slovenije in GIZ Mesne industrije."S centrom odličnosti bi radi povezali raziskovalce s področja kmetijstva in živilstva, nova znanja pa hitro prenesli na kmetije in v agroživilska podjetja.
Cilj je, da center odličnosti SLO-ACE, ki bo imel tri stebre: rastlinsko pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo ter prirejo in predelavo mesa, deluje dolgoročno.Od zagonskih sredstev bi radi prešli na vzdržno financiranje centra odličnosti za kmetijske znanosti, da bomo z novimi raziskavami zvišali raven znanja v kmetijstvu in živilstvu," pravi Andrej Simončič, direktor KIS.
| Po letu 2020 kar deset milijard evrov za raziskave v kmetijstvu Tudi Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, je zadovoljna, da bo po letu 2020 v EU kar deset milijard evrov na voljo za raziskave v kmetijstvu. Nova znanja in raziskave poudarja kot enega največjih izzivov kmetijstva, da bo z manj viri in manjšim onesnaževanjem okolja pridelalo več hrane. "Nimamo naravnih pogojev za industrializirano nizkocenovno kmetijstvo, ostaneta nam do narave prijaznejše kmetijstvo in hrana z višjo dodano vrednostjo, s katerima ohranjamo vodo in druge naravne vire. Za oboje potrebujemo veliko znanja, tudi drugačne metode za varstvo rastlin …" dodaja Strniša. |
