Včeraj med 14.30 in 18.30 uro je potekala peta rojstnodnevna zabava projekta Nakupujmo skupaj, na ljubljanski šišenski tržnici na Drenikovi 35. Ustvarjalci projekta so 5.rojstni dan proslavili skupaj s kupci in prodajalci. Pogovarjali smo se z enim pobudnikov te ideje, Urošem Bricom, ki je sicer iz Grosuplja in že dobrih pet let deluje v okviru društva Eko tim.
Ali lahko na kratko predstavite ta projekt?
Gre za projekt neposrednega sodelovanja pridelovalcev zelenjave, sadja in domačih živil z naročniki, ki po predhodnem spletnem naročilu naročijo želeno blago, s končnimi potrošniki pa je na tak način povezanih že več kot 30 kmetovalcev, ki morajo izpolnjevati določene pogoje za sprejem v "družino", ki na šišenski tržnici posluje vsako drugo sredo. Na začetku nas je bilo 20 sedaj imamo že 300 aktivnih članov. Naročila za blago zbiramo od petka do ponedeljka, zdaj zaradi rojstnega dne izjemoma do torka.
Članstvo je zastonj in je potrebna samo registracija na spletni strani.
Kdo se je te ideje neposrednega povezovanja sploh domislil in kako?
Na začetku smo bili trije pobudniki projekta, a se nam je potem tako kot vsaka stvar, ki jo razvijaš, kar nekajkrat vse obrnilo na glavo. Takih, ki smo najbolj operativni nas je pet, vsi po vrsti pa imamo ob tem še redne službe.
Torej s tem ne služite?
Kje pa. Sedaj smo dogovorjeni s kmeti, da nam gre od vsakega izdanega računa en odstotek, prej pa še tega ni bilo.
Korist je obojestranska?
Seveda, kmetje točno vedo kaj bodo prodali in za koliko. Seveda tudi pritožbe preverjamo in tako so zadovoljni vsi. Dokaz za to je vedno številčnejše članstvo.
Ali imate kako povezavo z Zelenim zabojčkom, ki je podoben projekt?
Ne, razen tega, da so samo sorodna skupina. Mi smo registrirano društvo Nakupujmo skupaj in tudi kot posamezniki ustanovitelji nimamo neke neposredne povezave s tem področjem razen ene sodelavke, ki je zaposlena na Biotehnični fakulteti. Pri meni (op.ur. Uroš je zaposlen kot novinar pri finančni reviji Alfa) je bilo tako, da sem zbolel in sem ravno zaradi bolezni začel razmišljati v tej smeri. Tako sem se te ideje lotil še bolj zavzeto kot bi se sicer.
Kako pa poteka komunikacija s kmeti in njihova dostava naročenih izdelkov v praksi ter kolikšen je interes za sodelovanje s strani proizvajalcev oz.kmetov?
Blago dostavijo oni in točno vedo koliko. Zdaj je že ravno nasprotno kot na začetku, ko smo jih iskali mi in tako, da se že lahko odločamo glede na ponudbo, saj ne moremo imeti deset ponudnikov z enakim izdelkom. Če se le da, se dogovarjamo s stalnimi dobavitelji, za kake izdelke pa se sproti dogovarjamo tudi z novimi.
Kakšni so pogoji za kmete in odkod prihajajo, če je logično,da je članov največ Ljubljančanov, kajne?
Da določen kmet pride v našo skupnost morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Eden je, da ga priporočajo člani, drugi smo mi, ki jih preverjamo in tretji pogoj je seveda samo razmerje kvaliteta – cena. Če je slednja enaka kot so sicer cene na tržnicah, nam tako sodelovanje ni zanimivo kot v primeru, če gre za ugodnejšo ponudbo. Ravno to je namreč prednost našega projekta. Na eni strani kmetje točno vedo koliko in za koliko bodo kaj prodali, na drugi strani pa kupci vedo kaj in za koliko ceneje bodo dobili.Večina članov projekta Nakupujmo skupaj prihaja iz Ljubljane in okolice. Nekateri se v Ljubljano vozijo na delo iz bolj oddaljenih krajev in obenem opravijo še naročilo ter prevzem na tržnici v Šiški. Kmetje prihajajo iz vseh koncev Slovenije, zaradi tega je lahko tudi ponudba naših izdelkov široka in pestra.
Kako je z nadzorom kvalitete?
Vemo kaka živila kupujemo in seveda od koga. Inšpektorat za varno hrano nas nadzira, saj je to le prava tržnica in gre zraven tega za posel in vse kar je pač potrebno. Večina kmetov ima še svojo ekološko kontrolo in vzorce redno oddajajo ustreznim inštitucijam.
Ali kmetje lahko prodajajo tudi višek, saj verjetno pridejo na tržnico pogledat tudi taki, ki niso člani in bi želeli kaj kupiti?
Seveda pridejo pogledati tudi taki, ki niso člani in to je v redu, če imajo kmetje višek blaga. Je pa s tem tako, da so cene višje na drugih tržnicah kot pa v našem primeru in ravno to je tudi cilj tega, da imamo čimveč članov.
