Na konzulatu Republike Slovenije v Južni Avstraliji, ki ga vodi častni konzul Jadran Vatovec, so se letos odločili za okrasitev božičnega drevesa - s kranjskimi klobasami.
Slovenija je kranjsko klobaso na ravni EU zaščitila leta 2015. Evropska komisija je odobrila njen vnos v register zaščitenih geografskih označb in jo tako dodala na seznam več kot 1.400 zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU.
To je bil že 22. slovenski izdelek, registriran pri Evropski komisiji in 11. zaščitena geografska označba Slovenije na ravni EU. Zaščita kranjske klobase je v javnosti sprožila kar nekaj prahu, saj je Hrvaška dobila prehodno obdobje 15 let, v katerem bo za svojo klobaso lahko uporabljala ime kranjska klobasa. Slovenija je bila s takšno rešitvijo na koncu zadovoljna.
Geografska označba označuje kmetijske proizvode ali živila, katerih kakovost, sloves ali druge značilnosti so tesno povezani z določenim geografskim območjem. Evropska komisija je avgusta letos v uradnem listu EU objavila registracijo štajerskega hmelja kot proizvoda z zaščiteno geografsko označbo in to je kot tak že 24. slovenski zaščiten proizvod.
Pri Evropski komisiji so registrirani naslednji izdelki:
Prekmurska gibanica (ZTP), Kraški zašink (ZGO), Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre (zaščitena označba porekla – ZOP), Nanoški sir (ZOP), Kočevski gozdni med (ZOP), Zgornjesavinjski želodec (ZGO), Šebreljski želodec (ZGO), Tolminc (ZOP), Prleška tünka (zaščitena geografska označba – ZGO), Bovški sir (ZOP).Ptujski lük (ZGO), Kraški pršut (ZGO), Belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost – ZTP), Idrijski žlikrofi (ZTP), Štajersko prekmursko bučno olje...
