V trgovini se je v zadnjem času zelo povečalo število samozaposlenih (8600), pomanjkanje delovne sile je kronično in tudi iz tujine si, zaradi politike, delodajalci ne morejo pomagati, saj na trgu enostavo ni zanimanja za poklic prodajalcev.
Avtor: Igor Đurović (na fotografiji)
igor.durovic@instore.si
Tako kot v trenutnem stanju ni mehanizma, da bi se to spremenilo. 15.000 trgovinskih pravnih subjektov zaposluje 9800 ljudi. Gre za t.i. dereguliran poklic, saj je lahko prodajalec vsak, a tudi na Zavodu za zaposlovanje zaradi težavnosti tega poklica (neenakomernega delovnega časa, slabega plačila …) zanimanja ni.
Bivši poslanec SDS, Andrej Čuš, ki je najmlajši v parlamentu, bo z novelo zakona o trgovinah zelo verjetno uspel in večje bodo ob nedeljah (znova) zaprte že od februarja prihodnje leto.
Ob odločilni podpori vladajoče stranke SMC bo DZ namreč prvo obravnavo predloga na plenarni seji opravil v novembru, nato pa v decembru še sprejel novelo o zaprtju trgovin ob nedeljah ter z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi.
Torej bodo predstavniki ljudstva sprejeli tisto, kar smo se volivci odločili že na referendumu leta 2003 na pobudo sindikata delavcev v trgovini, ko naj bi obveljala najvišja demokratična volja ljudstva. Pa ni! Čeprav tudi tisti referendum (tako kot vsi) ni bil poceni in nas je iz proračuna stal cca.4 milijone evrov. Kot je znano so se potem pod takšnimi ali drugačnim pritiski lobijev odlločili drugače in trgovine so še 14 let po tem (kvazi)fererendumu - odprte. Glavno vodilo predlagatelja je, da nedeljsko delo neposredno negativno vpliva na osnovne funkcije, ki jih otrokom zagotavlja družina čeprav je zopet jasno, da je v ozadju še marsikaj drugačnega. Med drugim si lahko zakon o zaprtju trgovin ob nedeljah tolmačimo tudi z manjšim zaslužkom (nekaterih) trgovcev, ki pa si seveda zaradi konkurence ne morejo "privoščiti”, da bi zapirali samo oni ampak želijo pomoč politike.
Ravno tiste, ki jim je leta 2003 "omogočila” neveljaven referendum. Naj vam osvežimo spomin. Ustavno sodišče je po tisti "volji” ljudstva presodilo, da so od 1. januarja 2006 lahko odprte trgovine z nujnimi življenjskimi potrebščinami deset nedelj v letu, razen izjem, med katerimi pa niso omenjali trgovine v turističnih krajih pač pa to, da bodo lahko neomejeno odprte prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah. Tudi predlog "Čuševega” zakona dovoljuje nekaj izjem, in sicer to, da so trgovine po lastni presoji trgovca lahko odprte do največ šest nedelj ali praznikov v letu. Novela ne zajema malih trgovcev s prodajalnami, velikih do 200 kvadratnih metrov, kjer trgovsko dejavnost izvaja neposredno nosilec dejavnosti oziroma njegovi ožji družinski člani.
Seveda bodo lahko odprti tudi bencinski servisi ob avtocestah in hitrih cestah kamor bomo lahkoočitno ob nedeljah odslej še bolj redno zahajali tudi po osnovna živila. In veste kaj je še zanimivo pri tem, da o delovnem času zaprtja velikih trgovin odloča "visoka” politika? Za ali proti zaprtju se gospodarsko ministrstvo sploh še ni izreklo (do zaključka redakcije), v ozadju so povsem tiho veliki trgovci, ki jih ta odločitev zadeva in tako se na ravni stroke med seboj soočata predvsem stran TZS (Trgovinske zbornice Slovenije) in SDTS (Sindikat delavcev trgovine Slovenije).
TZS, ki jo po besedah predsednice Mariče Lah od nekaj več kot 6000 članov z kar z 98%sestavljajo lastniki malih trgovin, je glede obratovalnega časa prodajaln v Sloveniji 12.oktobra organizirala razširjeno sejo Upravnega odbora, ki so se je udeležili člani Upravnega odbora TZS, predsedniki uprav in generalni direktorji trgovinskih družb. Stališče članov UO TZS, ki so se sestali v razširjeni sestavi, do Čuševega predloga zakona je, da tega predloga zakona ne podpira, kar se glede na sestavo njihovega članstva zdi sicer čudno. Čudno ni le to, da so tako kot leta 2003, za tak zakon, v sindikatu trgovinskih delavcev. Pred 14-timi leti jim ni uspelo doseči soglasja o višjem dodatku za nedeljsko delo zaposlenih in so se zaradi tega tudi odločil za zbiranje podpisov za vložitev pobude za (ne)uspešen zakonodajni referendum.
Sindikat se je sicer takrat in zdaj zavzemal za avstrijski model dodatkov, kjer nedeljski znašajo od 130 do 200 odstotkov, zadovoljni pa bi bili takrat tudi z 100-odstotnim dodatkom, ki so ga vmes dobili, a sedaj želijo seveda še več, saj da je ta še vedno prenizek. In povprečje njihovih plač? Po kolektivni pogodbi znaša njihov osebni dohodek 609 evrov bruto oz. 442 evrov neto kot izhodišče kar z vsemi (nedeljskimi) dodatki ne znese niti za minimalno plačo oz. lahko govorimo o plači, ki doseže nekje 900 evrov bruto.
Na uro so plačani 2,73 evrov neto , ob nedeljah 100% več , kar je malce več od 5-ih evrov na uro. "Za 15,16 evrov plačila na nedeljo seveda trgovci niso pripravljeni delati,” pravi Ladi Rožič, generalni sekretar. SDTS (Sindikat delavcev trgovine Slovenije).
P.S. Trgovinska zbornica Slovenije bo jutri tudi v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto organizirala že 11. Strateško konferenco o trgovini z nazivom: Kadrovska transformacija trgovine in kakšne bodo kompetence prihodnosti ter kako jih razvijati in zanesljivo se bodo udeleženci pogovarjali tudi o nedeljskem (ne)obratovanju trgovin.
