Bela ali navadna jelka je značilna jelka srednje in južne Evrope, izvleček iz njenega lesa oz. lesnih odpadkov pa po ugotovitvah raziskovalcev Fakultete za farmacijo vsebuje velik delež nizkomolekularnih polifenolov.
Zaradi te ugotovitve so na Inštitutu za kozmetiko VIST – Visoke šole za storitve izvedli raziskavo učinkov topikalnega nanosa izvlečka na kožo in ugotovili številne pozitivne učinke. S tem so utemeljili izvleček iz lesa bele jelke kot kozmetično učinkovino, to pa je bila tudi osnova za patentno prijavo.
Slovenski patent je bil podeljen pred kratkim, v postopku pa je podelitev mednarodnega patenta. Pri raziskavah so sodelovali tudi raziskovalci Fakultete za farmacijo UL in podjetja Abies Labs iz Ljubljane.
Tako je patent primer uspešnega sodelovanja med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. Pri tem je pomembno, da se za pridobivanje izvlečka uporabljajo lesni odpadki, kot so veje, grče ipd., zato je ta izvleček ne le naraven, temveč tudi trajnostno naravnan.
Polifenoli so velika skupina različno velikih spojin, za katere je značilno predvsem antioksidativno, za nekatere tudi antimikrobno in (za tanine) tudi adstringentno delovanje.Zaradi antikosidativnih lastnosti se v zadnjem času polifenoli uveljavljajo kot antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil, in sicer predvsem polifenoli, ki se nahajajo v zelenem čaju, jagodičevju (maline, robidnice, borovnice), grozdju in rdečem vinu, kot dober vir antioksidantov pa so se izkazale tudi polifenolne učinkovine predvsem iz skorje nekaterih iglavcev.
Ti izvlečki vsebujejo velik delež visokomolekularnih polifenolov, ki se zaradi velikosti težko absorbirajo iz prebavnega trakta ter težko prodirajo v kožo. Ko pa so pred nekaj leti raziskovalci Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani izolirali in karakterizirali še izvleček iz lesa bele jelke, se je izkazalo, da ta izvleček vsebuje velik delež, okoli 70 % nizkomolekularnih polifenolov, torej malih molekul, ki bi naj v kožo bistveno lažje prodirale. Zato se je porodila ideja o raziskavi učinkov topikalnega nanosa izvlečka iz lesa bele jelke na kožo.
Katja Žmitek, raziskovalka na Inštitutu za kozmetiko VIST – Visoke šole za storitve v Ljubljani je o tem povedala: "Ko so raziskovalci Fakultete za farmacijo ugotovili, da večino izvlečka iz lesa bele jelke predstavljajo nizkomolekularni polifenoli, torej male molekule, ki bi lahko dobro prodirale v kožo, se je porodila ideja, da bi lahko to značilnost izkoristili za uporabo v topikalnih izdelkih, torej v kozmetiki in dermatologiji. To pa je bilo potrebno preveriti in dokazati z raziskavo na ljudeh. Raziskavo smo izvedli na Inštitutu za kozmetiko VIST, saj se s tovrstnimi raziskavami učinkov na kožo redno ukvarjamo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali izvleček ima pri topikalni uporabi kakšne učinke na kožo in kakšni so, zato smo raziskavo zastavili zelo široko, izhajajoč iz znanih mehanizmov delovanja polifenolov in seveda dobrega poznavanja kože. Raziskava je bila primerjalna, slepa, s placebom kontrolirana. Testna krema je poleg izvlečka vsebovala le najosnovnejše sestavine, potrebne za pripravo kreme, da so bili učinki res čimbolj le posledica delovanja izvlečka. Sodelovalo je 10 prostovoljk, starih 45-65 let, ki so 12 tednov dvakrat dnevno uporabljale testno kremo na eni polovici in placebo kremo na drugi polovici obraza in glutealnega dela – na tem delu smo ugotavljali odziv kože na UV sevanje."
Rezultati so bili tako dobri, da je podjetje Abies Labs, ki se ukvarja prav z razvojem in strokovno podporo trženju izdelkov na osnovi izvlečka iz lesa bele jelke (Abies alba je latinsko ime za belo jelko, od tod tudi ime podjetja), na osnovi teh raziskav vložilo patentno prijavo in raziskavo tudi finančno podprlo. Slovenski patent je bil podeljen pred kratkim, podelitev patentov v tujini pa je v teku. Prav tako so v teku intenzivni pogovori za nadaljnje raziskave učinkov tega izvlečka ter lansiranje kozmetičnih, pozneje pa tudi dermatoloških izdelkov na tej osnovi.
Raziskava je namreč pokazala celo vrsto pozitivnih učinkov na kožo. Bistveno se je izboljšalo stanje gub, zaščitna bariera in vlažnost kože, elastičnost, mikrorelief. Opazno se je zmanjšal vnetni odziv kože ob izpostavljenosti UV žarkom.
Del raziskave je bil izveden v okviru magistrske naloge Nataše Tavčar, magistrice kozmetike. "Zelo zanimiva je razlika med stanjem usnjice na strani obraza, na katero so prostovoljke nanašale placebo kremo in stranjo, na katero so nanašale testno kremo z izvlečkom. Na 'placebo' strani se je namreč struktura usnjice med raziskavo še nekoliko poslabšala, saj je raziskava potekala od aprila do julija, ko je očitno že občasna nehotena izpostavljenost soncu povzročala poškodbe usnjice. Na testni strani pa se je kljub enaki izpostavljenosti soncu struktura usnjice bistveno izboljšala. To kaže po eni strani na škodljivost izpostavljanja soncu, po drugi strani pa na veliko antioksidativno učinkovitost izvlečka," je povedala Tavčarjeva.
Proizvodnja izvlečka je že vzpostavljena. Pri tem je zelo pomembno, da se za pridobivanje izvlečka uporabljajo lesni odpadki, kot so veje, grče ipd., zato je ta izvleček ne le naraven, temveč tudi trajnostno naravnan.
Dobili smo torej novo, slovensko, trajnostno naravnano dobro učinkovito kozmetično učinkovino z velikim potencialom.
