Podjetje Spar Slovenija je na včerajšnji okrogli mizi sporočilo, da se bo zavezovalo za povezovanje slovenskih pridelovalcev in bo jamčilo 100-odstoten odkup pridelka avtohtonih sort.
Včeraj je na okrogli mizi potekal pogovor med predstavniki kmetijskega ministrstva, stroke in akterjev na trgu o pomenu ohranjanja slovenskih avtohtonih sort vrtnin.
Govorci so se strinjali, da je treba v prizadevanjih za ohranjanje naših starih sort stopiti skupaj in delovati v smeri spodbujanja pridelave avtohtonih sort tako za seme kot pridelek. Sorte se namreč ohranijo le, če jih vzdržujemo, sejemo in uživamo.
Ohranjanja avtohtonih sort se je letos lotil tudi Spar Slovenija, ki je spodbudil slovenske pridelovalce, da posejejo avtohtone sorte sezonske zelenjave, in se zavezal, da bo od njih odkupil ves pridelek. Državna sekretarka na Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša (na fotografiji) je povedala, da si tako ministrstvo kot stroka prizadevata za pripravo celovitejšega seznama lokalnih sort, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih genskih virov.
Trenutno je del teh sort uvrščenih na seznam rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija. Seznam se spreminja glede na status vpisa sorte v sortno listo in njeno ogroženost ter je določen v Uredbi o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za ohranjanje in izboljševanje ekosistemov ter blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam.
Projekt Spar Kot nekoč je pobuda, v okviru katere si Spar Slovenija kot prvi v Sloveniji prizadeva ohranjati slovenske avtohtone sorte od semena do pridelka. Generalni direktor Igor Mervič je poudaril, da želijo aktivno prispevati k ohranjanju slovenskih avtohtonih sort in k temu spodbujati svoje kupce, poslovne partnerje in slovenske pridelovalce.
K sodelovanju so povabili Semenarno Ljubljana in pripravili izbor semen avtohtonih ter udomačenih sort vrtnin. Te so v začetku vrtičkarske sezone ponudili kupcem in nato ponudbo nadgradili še z v Sloveniji vzgojenimi sadikami avtohtonih sort. Toda Spar Slovenija je s projektom šel še korak dlje. Sedem večjih slovenskih pridelovalcev je spodbudil, da posejejo semena in pridelajo zelenjavo avtohtonih sort Spar Kot nekoč.
Pridelovalci bodo z veliko mero skrbnosti in znanja pridelali kar 350 ton zelenjave avtohtonih sort, za katero jim Spar jamči 100-odstoten odkup. Ravno v teh dneh prihajajo na police prve solate slovenskih avtohtonih sort – bistra, leda, ljubljanska ledenka in trnovska ledenka, že kmalu pa jim bo sezonsko sveža sledila tudi druga zelenjava.
Med pridelovalci je tudi Igor Jarkovič, ki je za Spar Slovenija posadil fižol za stročje avtohtonih sort ptujski maslenec in klemen ter udomačeni sorti paprike sivrije in botinske rumene. Dejal je, da je vzgoja avtohtonih sort res zahtevnejša in pridelek manjši, ker pa rastejo ob manj intenzivnih tehnologijah gojenja, uspejo v času rasti iz zemlje postopoma pridobiti potrebna hranila in do zrelosti razviti značilne okuse, ki so jih cenili že naši starši in stari starši.
Pridelava avtohtonih sort vrtnin je novost tudi za pridelovalce, zato odkup celotnega pridelka, tako pravi Jarkovič, zagotavlja varnost in spodbudo za prihodnje načrte.
Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil, kako se lahko na podlagi shranjenega genskega materiala obudi določeno sorto, kot so to v okviru večletnega dela storili na Kmetijskem inštitutu Slovenije za sorto solate ljubljanska ledenka brez rdečega listnega roba.
Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja na trgu semena te priljubljene solate ni bilo več mogoče kupiti, danes pa po zaslugi sodelavcev Kmetijskega inštituta Slovenije lahko seme ponovno kupimo, pa tudi semena drugih starih slovenskih sort, ki se ponovno vračajo na naše vrtove in mize. Aktivno vzdrževanje avtohtonih sort na trgu in nadzor nad semeni Semenarna Ljubljana ima pomembno vlogo pri ohranjanju in vzdrževanju slovenskih sort, saj tako prispeva k samooskrbi Slovenije s kakovostnim semenskim materialom. Semenska neodvisnost od tujcev namreč zagotavlja prehransko varnost prebivalcev vsake države.
Kot je povedal direktor Aleš Šabeder, v Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju skrbijo za 35 avtohtonih in udomačenih sort vrtnin ter poljščin.
Med njimi tudi za danes najbolj priljubljene sorte, kot sta ptujski česen in ptujska rdeča čebula. Širitev slovenskih sort dopolnjujejo tudi tako, da spodbujajo kmetovalce, da prispevajo vzorce starih sort, ki jih na kmetijah še pridelujejo in sami vzdržujejo.
V razvoju pa imajo tudi bogat seznam sort, ki so še v postopku registracije in so jih vzgojili iz pridobljenih vzorcev avtohtonega materiala. Za nadzor nad kakovostjo semenskega materiala kmetijskih rastlin je pristojna Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki skrbi tudi za uradni seznam sort kmetijskih rastlin oziroma nacionalno sortno listo. Vanjo so vpisane sorte tistih vrst kmetijskih rastlin, za katere je vpis zakonsko obvezen pogoj, da se lahko tržijo na območju EU.
Kot je na okrogli mizi povedala Marinka Pečnik iz Sektorja za zdravje rastlin in rastlinski semenski material na UVHVVR, so na tej listi domače slovenske in tudi tuje sorte. Vse te sorte se lahko tržijo tako v Sloveniji kot na območju Evropske unije.
Med sortami, ki so vpisane v sortno listo pri nas, je veliko starih domačih in udomačenih tujih sort, ki se že desetletja pridelujejo v Sloveniji in jih je treba ohraniti. Sogovorci na okrogli mizi so se strinjali, da zavedanje o ohranjanju avtohtonih sort narašča.
Kakovosten semenski material, obujanje edinstvenih avtohtonih sort in finančne spodbude za pridelovalce vplivajo na preporod pridelovanja, shranjevanja in samooskrbe s semenom predvsem vrtičkarjev ter ekoloških in malih pridelovalcev.
