O tem, zakaj ljudje radi zahajajo na tržnice, in o različnih vlogah tržnice, od družabne do gospodarske in turistične, pripoveduje razstava Tržnica je trebuh mesta - v Tolminskem muzeju bo na ogled do 10. septembra.
"Tržnice so stični prostor različnih kultur, ohranjajo tradicijo in so z barantanjem in pogovori nesnovna dediščina. Zato jih poleg domačinov radi obiskujejo turisti. To nas je vzpodbudilo za razstavo z univerzalno temo, ki bo na ogled vse poletje. Upamo, da bo privabljala turiste. Besedilo na panojih je poleg slovenščine še v hrvaščini, angleščini in italijanščini,” pojasnjuje avtorica prispevka o zgodovini trgovanja v Posočju, etnologinja Tolminskega muzeja Karla Kofol. Sodelujeta še Etnografski muzej Istre v Pazinu ter Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja z Reke.
Slednja dva muzeja sta se že pred časom poglobila v tržnici v Pulju in na Reki, izhajala sta iz ekološke prireditve Pazi, što jedeš (Pazi, kaj ješ). Hkrati sta se avtorici Živana Šarić Žic iz reškega in Tanja Kocković iz pazinskega muzeja posvetili fenomenu tržnice. Kot pravita, je tržnica trebuh mesta.
Mestne tržnice so priče gospodarskega in družbenega razvoja mesta in v času globalizacije postajajo svojevrsten muzej na prostem, razkrivajo identiteto ter lokalno tradicijo nekega okolja, poudarjata soavtorici. Izdelki in pridelki govorijo o nematerialni kulturi, o načinu prehranjevanja, o kulturnih vplivih na arhitekturno oblikovanje prostora, o multikulturnosti, migracijah ...
Za vse tržnice je značilen enak odnos med prodajalci in kupci. Gre za nezavedno premikanje od ene do druge stojnice, za medsebojno zaupanje z upanjem kupca, da kupuje avtentično živilo. Prav to je prednost tržnic pred nakupovalnimi centri.
Vse več ljudi se vrača na tržnice, ker potrebujejo družabnost in to, da vedo, kaj kupujejo. Veliki centri torej tržnic po mnenju avtoric ne ogrožajo - jih zgolj spodbujajo.
