Mercator in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) sta v prostorih Muzeja mlekarne Planika v Kobaridu gostila tretje srečanje Akademije Radi imamo domače.
Mercator v sodelovanju z ZZS za obstoječe in potencialne nove dobavitelje ponudbe Radi imamo domače v maju in juniju po vsej Sloveniji organizira dogodke izobraževalne in družabne narave. Prireditve so namenjene mreženju in neformalnemu druženju, na njih pa lokalni pridelovalci in proizvajalci pridobijo uporabna znanja s področja dobave, predstavnike Mercatorja pa lahko povprašajo za konkretna pojasnila in usmeritve glede postopkov in pogojev sodelovanja. Tako se Mercator želi še tesneje povezati z lokalnimi dobavitelji.
Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarne Planika Kobarid, je poudarila: "Moramo se zavedat, da potrebujemo eden drugega: pridelovalci potrebujejo predelovalce, ti pa trgovce in slednji kupce. Krog pa se sklene tudi v obratni smeri, saj tudi kupci potrebujejo domačo, lokalno in zdravo hrano. Če bomo to znali zagotavljati, smo zmagali vsi."
Zbrane goste je nagovoril tudi vodja maloprodajnega območja v Mercatorju Aleš Medvešček, ki je dejal: "Dobro sodelovanje lokalnih dobaviteljev in Mercatorja se na koncu pozna na naših policah z oznako Radi imamo domače. Skupaj lahko bolje prepričamo naše kupce, naj pogosteje posegajo po lokalno pridelani in proizvedeni hrani, saj se tako bolje prehranjujejo, s tem pa tudi ohranjajo naše lepo podeželje. V Mercatorju smo močno povezani s svojim okoljem, predvsem mi, ki delamo v trgovinah, osebno poznamo stalne kupce. Zato verjamemo, da jim lahko skupaj ponudimo več domače, lokalne in dobre hrane."
Zbrane goste je nagovoril tudi vodja maloprodajnega območja v Mercatorju Aleš Medvešček, ki je dejal: "Dobro sodelovanje lokalnih dobaviteljev in Mercatorja se na koncu pozna na naših policah z oznako Radi imamo domače. Skupaj lahko bolje prepričamo naše kupce, naj pogosteje posegajo po lokalno pridelani in proizvedeni hrani, saj se tako bolje prehranjujejo, s tem pa tudi ohranjajo naše lepo podeželje. V Mercatorju smo močno povezani s svojim okoljem, predvsem mi, ki delamo v trgovinah, osebno poznamo stalne kupce. Zato verjamemo, da jim lahko skupaj ponudimo več domače, lokalne in dobre hrane."
Zadruge so pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Svojo zgodbo o uspehu je kot predstavnica dobre prakse med domačimi dobavitelji udeležencem predstavila Nina Orel, komercialistka-koordinatorica blagovne znamke Alpija iz Salamerije Alpija.
Poudarila je: "Leta 2011 je kmetijska zadruga Tolmin odkupila prostore Mipa in pričela z proizvodnjo suhih salam pod blagovno znamko Alpija. Prednost naših izdelkov vidimo v kvalitetni domači surovini in tradicionalni metodi izdelave. V teh šestih letih je bilo potrebno veliko vlaganja v postopek razvoja domačih izdelkov. Ključno za rast in razvoj naše proizvodnje je bilo dobro sodelovanje s člani zadruge iz okoliških kmetij. Za prepoznavnost znamke Alpija gre zasluga tako trgovcem, ki imajo posluh za promocijo slovenskih proizvodov kot zadrugam s katerimi Alpija že dolgo sodeluje. Prav projekt Radi imamo domače je veliko pripomogel k promociji naših izdelkov."
Znanje s področja dobave in posebej o črtnih kodah in deklaracijah je posredovala Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola v Mercatorju. Na vprašanja dobaviteljev pa so odgovarjali predstavniki Mercatorjevih nabavnih služb.
Znanje s področja dobave in posebej o črtnih kodah in deklaracijah je posredovala Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola v Mercatorju. Na vprašanja dobaviteljev pa so odgovarjali predstavniki Mercatorjevih nabavnih služb.
