Statistični urad ocenjuje, da se je BDP lani okrepil za 2,5 odstotka, kar je za 0,2 odstotka več od gospodarske rasti v letu 2015. Inflacija je bila februarja na letni ravni 2,2-odstotna, k dvigu cen pa so v največji meri prispevali dražji naftni derivati in hrana.
Umar bo sicer podrobnejšo spomladansko napoved predvidoma objavil v drugi polovici marca.
Bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji se je lani po prvih ocenah statističnega urada realno okrepil za 2,5 odstotka, potem ko je bila gospodarska rast v 2015 pri 2,3 odstotka.
V zadnjem lanskem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2015 zvišal za 2,6 odstotka.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 2,6 odstotka.
Na statističnem uradu so poudarili, da smo v Sloveniji približno enako visoke stopnje rasti domače potrošnje nazadnje zaznali v prvi polovici leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize.
V zadnjem lanskem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 1,2 odstotka, potem ko je bila v tretjem trimesečju rast na četrtletni ravni pri 1,0 odstotka, v drugem pri 0,7 odstotka in v prvem pri 0,6 odstotka.
V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2015 pa se je BDP po desezoniranih podatkih v zadnjem trimesečju okrepil za 3,6 odstotka.
Prva ocena statistikov je nekoliko višja od napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so Sloveniji za lani napovedovale gospodarsko rast med 2,0 in 2,3 odstotka.
Glavni generator gospodarske rasti je bilo po navedbah statistikov tako kot v prejšnjih letih tudi lani zunanje povpraševanje. Izvoz se je tako po metodologiji stalnih cen povečal za 5,9 odstotka, uvoz pa za 6,2 odstotka. V odstotnih točkah je zunanja trgovina k rasti prispevala 0,3 odstotka.
A končne podatke o lanski rasti bo statistični urad objavil šele konec avgusta. Lani so statistiki najprej ocenjevali, da je bila gospodarska rast 2,9-odstotna, nato pa so jo znižali na 2,3 odstotka.
Letos naj bi se rast medtem pospešila in se po nekaterih izračunih, npr. tistih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Evropske komisije, tesno približala oz. celo dosegla tri odstotke.
Cene življenjskih potrebščin so se v Sloveniji februarja na letni ravni zvišale za 2,2 odstotka, na mesečni ravni je bila rast cen enoodstotna. K dvigu cen so v največji meri prispevali dražji naftni derivati in hrana, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada.
K mesečni inflaciji pa so 0,2 odstotne točke prispevale višje cene hrane, predvsem zelenjave, ki je bila v povprečju dražja za 9,2 odstotka. Po 0,2 odstotne točke so prispevala še za 3,8 odstotka dražja oblačila in za 7,4 odstotka dražji počitniški paketi.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila februarja 2,5-odstotna.
Povprečna 12-mesečna rast cen je bila februarja 0,3-odstotna, medtem ko so v enakem mesecu prejšnjega leta cene v 12-mesečnem povprečju upadle za 0,6 odstotka.
Februarja so k letni inflaciji največ, 0,9 odstotne točke, prispevali dražji naftni derivati. Cene tekočih goriv so bile višje za 29,3 odstotka, dizelskega goriva za 20,2 odstotka in bencina za 14 odstotkov.
K mesečni inflaciji pa so 0,2 odstotne točke prispevale višje cene hrane, predvsem zelenjave, ki je bila v povprečju dražja za 9,2 odstotka.
