Statistični urad (SU) RS je v torek na Brdu pri Kranju organiziral statistični dan o hrani. Na Statističnem dnevu 2017 so priznani slovenski strokovnjaki razpravljali o hrani, o skrbi za prehransko varnost ter o podatkovnih osnovah, ki omogočajo vpogled v stanje na tem področju, izpostavili pa bi predvsem razmišljanja Anke Lipušček Miklavič, direktorice kobariške Mlekarne Planika.
Predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ter strastna ljubiteljica gora, zelišč in narave je imela v Kranju uvodno in zaključno besedo.
Spominja se, da niso bili nič vredni poceni puloverji, ki so jih kupovali v sosednji Italiji in da se čudi, ko sliši, da je kdo mirno rekel, da rad plača več za dober avto "...raje da da kakega jurja več za vsak primer, na hrani pa vsi varčujejo...".
Ob slovesu je ob ponosu na uvedbo označene izbrane kakovosti, kar je zagotovilo o 100% domačnosti slovenskih izdelkov poudarila tudi turističen pomen obdelanih zemljišč v prelepi naravi kamor se gostje vedno radi vračajo. ”To se premalo ceni, vsi pa radi to lepoto vidijo,” je dejala mati Neže in sina Anžeta ter pomahala v slovo.
V njeni kobariški mlekarni, ki je pred 21 leti nastala na pogorišču Kraševe tovarne mleka v prahu, ko je bilo 9 večjih mlekarn v Sloveniji (zdaj po besedah Miklavičeve še štiri) že od vsega začetka gojijo pošten odnos do kmetov in kupcev, zaposlenih imajo okrog 60 delavcev, od njihovega dela pa živi več kot 150 ljudi. Mlekarna Planika ima kar 209 lastnikov - kmetov, pravi in ne pozabi poudariti, da pri njih ne delajo le zaposleni ampak so vključeni tudi kmetje, ko mleko pripeljejo,obdelujejo zemljo in skrbijo, da je Soča "krasna hči planin".
"Našim kupcem smo vedno pripravljeni v živo predstaviti kako delamo in zakaj imajo naši izdelki višjo dodano vrednost. Kupec dobro ve, kaj dobi za kak cent več, ki ga plača za mleko,” je dejala in poudarila pomen prehranskih navad, ki se začnejo privzgajati že v vrtcu. "Že tam je pomembno, kakšni izdelki se kupujejo, tudi z javnimi naročili. Žalostno je, da je za najranljivejše, naše otroke in starostnike, najpomembnejše merilo še vedno najnižja cena,” je dejala in postregla s podatkom, da Slovenci nismo zvesti v trgovinah in iščemo (naj)cenejše na vsakem koraku.
Prepričana je, da je vsa slovenska živilska industrija dobra in varna. "Slovenska živilska industrija je varna, vsaka napaka se drago plača, ena sama je dovolj, da se vse zruši. Ko se odločamo o nakupih hrane, razmišljajmo o našem zdravju. Dobra hrana nikoli ne more biti poceni. Zanjo so potrebne dobre surovine, in če ni plačana dobro, hrana ne more biti proizvedena zdravo in kakovostno. V bistvu smo koš za smeti za hrano, ki je v drugih državah ne prodajo,” je dejala in šokirala še z eno trditvijo:”Pri mleku smo 120-odstotno samopreskrbni, a vseeno uvozimo 49 odstotkov mlečnih izdelkov!"
| Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Andreja Kvas Majer je dejala , da je do 2020 na voljo 20 milijonov evrov v okviru ukrepa Sodelovanje in dodala:”Prvič v zgodovini smo zaščitili trajno varovana kmetijska zemljišča. Cilj je, da jih ohranimo vsaj 350.000 hektarjev”. |
