SLO bocni levo
SLO bocni desno

Tretjina pridelane hrane se zavrže

Slovenija

24.01.2017

Statistični urad (SU) RS je na Brdu pri Kranju organiziral statistični dan o hrani. Na Statističnem dnevu 2017 so  priznani slovenski strokovnjaki razpravljali o hrani, o skrbi za prehransko varnost ter o podatkovnih osnovah, ki omogočajo vpogled v stanje na tem področju. 

Hrana je (tudi) v Sloveniji vedno prava tema, naša država pa je neto uvoznica hrane, saj se doma pridela manj kot polovica porabljene hrane.
 
Del hrane namesto na krožnikih konča v smetnjakih. V 2015 smo v Sloveniji zavrgli 55.000 ton še užitne hrane. Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno 27 kg še užitnega dela hrane, in ta hrana ne bi smela končati v smeteh.
 
Urša Zgojznik (Društvo Ekologi brez meja) je izpostavila zastrašujoč svetovni podatek, da tretjina pridelane hrane konča v smeteh...
 
Potreben je tudi razmislek o učinkovitosti obstoječih sistemov proizvodnje in porabe hrane, njihovi interakciji ter vplivih na kakovost življenja in stanje okolja. 
 
Med številnimi zanimivimi podatki govorcev, podkrepljenimi s številkami, smo  lahko med drugim od Mateja Gregoriča iz Nacionalnega inštituta za zdravje izvedeli, da v zadnjem času v Sloveniji jemo premalo zelenjave, ki pa se po drugi strani za pridelovalce ne izplača tako kot se je včasih, saj je cena strahovito padla kot se je izrazil Branko Ravnik iz KGZS, ki je dejal tudi to, da bi naj bila ravno cena garancija za kmete in to za več generacij vnaprej, ne pa da  cene odkupa  niso znane do zadnjega trenutka in se stalno spreminjajo. Podobno velja tudi za ostala živila, kjer pa so vsi po vrsti poudarili predvsem pomen domače nakupovalne verige in da se tega moramo bolj(e) zavedati tudi kot potrošniki.
  
O številnih vidikih potenciala kmetijstva in vprašanjih zagotavljanja hrane so razpravljali priznani strokovnjaki v okviru prve okrogle mize: "Učinkovita proizvodnja in gospodarna poraba hrane.
 
Moderator okrogle mize je bil Luka Juvančič (Biotehniška fakulteta), razpravljalci pa so bili: Branko Ravnik (KGZS), Anka Lipušček Miklavčič (Mlekarne Planika, d.o.o. Kobarid), Urša Zgojznik (Društvo Ekologi brez meja), Matej Gregorič (NIJZ), Jože Verbič (KIS) in Tadeja Kvas Majer (MKGP).
 
Tematiko podatkovnih osnov za spremljanje tega področja so osvetlili priznani strokovnjaki, ki pri svojem delovanju uporabljajo ali zagotavljajo različne podatke.
 
Razpravo na drugi okrogli mizi, ki  je potekala pod naslovom:"Obstoječi podatki in nove potrebe po podatkih na področju prehranske verige," je kot moderator vodil varuh prehranske verige v Sloveniji, Jože Podgoršek.
 
Sodelovali so: Miroslav Rednak (KIS), Mateja Kovač (UMAR), Maja Prijatelj Videmšek (Delo), Renata Karba (UMANOTERA), Primož Marolt (IRSKO), in Barbara Kutin Slatnar (SURS). 
 
 

"Dobra hrana nikoli ne more biti poceni. Za dobro surovino moraš plačati in če hočete, da je dobra, mora biti proizvedena na dober, naraven način," je na Statističnem dnevu na Brdu pri Kranju opozorila direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič. Pravi, da smo slovenski potrošniki vse prevečkrat koš za smeti za hrano, ki je v drugih državah ne prodajo, več o njenem (in drugih) mnenjih pa jutri...