Tobačnemu centu, ki bi omogočil ustanovitev posebnega sklada za protikadilsko promocijo in zdravljenje s tobakom povezanih bolezni, ostro nasprotuje finančno ministrstvo. Skrbi ga namreč, da bi se prihodki iz trošarin ob podražitvi cigaret občutno znižali, poroča Dnevnik.
S tako imenovanim tobačnim centom želi ministrstvo za zdravje uvesti nov vir za zdravljenje s tobakom povezanih bolezni, preprečevanje začetka kajenja in programe opuščanja kajenja. Po predlogu novega protikadilskega zakona bi ta posebna dajatev znašala 50 centov na vsako prodano škatlico cigaret oziroma 30 gramov rezanega tobaka, prihodki v ocenjeni višini 103,3 milijona evrov na leto pa bi se stekali v novoustanovljeni proračunski sklad. Ta bi bil namenjen izključno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS), upravljalo pa bi ga ministrstvo za zdravje.
In kaj naj bi bilo pri omenjenem skladu spornega za finančno ministrstvo? Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naj bi v Sloveniji zaradi kajenja vsako leto umrlo 3600 ljudi ali kar deset na dan, ob tem pa deleža kadilcev ni uspela bistveno znižati niti zadnja zaostritev protikadilske zakonodaje iz leta 2007.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da podpirajo vložene napore za okrepitev preventivnih aktivnosti, zlasti med mladimi, vendar so prepričani, da morajo biti ekonomski ukrepi premišljeni in uravnoteženi. Dodatna sredstva za ta namen je po mnenju ministrstva treba iskati v okviru integralnega proračuna, in ne z namenskimi sredstvi.
Čeprav je nasprotovanje ministrstva za finance na prvi pogled skregano z logiko še zlasti zato, ker izkušnje drugih držav, denimo Avstralije in ZDA, kažejo, da prav dvig cen cigaret najbolj občutno znižuje njihovo porabo, pa se prav v tem skriva tudi odgovor – finančno ministrstvo skrbi upad proračunskih prihodkov.
Njegova ocena je upravičena, saj so prilivi iz trošarin na tobačne izdelke po letu 2012, ko so znašali skoraj 450 milijonov evrov na leto, z nadaljnjimi dvigi cen začeli upadati, še poroča Dnevnik.
| Slovenci med večjimi porabniki cigaret v EU Podatki raziskave European health interview survey (EHIS), ki jo vsaka štiri leta izvaja NIJZ, so pokazali, da se delež kadilcev v Sloveniji med letoma 2007 in 2014 ni spremenil in ostaja pri približno 24 odstotkih (leta 2007 je znašal 24,9, leta 2014 pa 24,2 odstotka). Razširjenost kajenja se je zmanjšala med najstniki (izjema so seveda elektronske cigarete) in mlajšimi od 45 let, povečala pa med prebivalci, starimi od 45 do 75 let. Po podatkih Eurobarometra je leta 2014 v Sloveniji kadilo 30 odstotkov oseb, starejših od 15 let, kar nas uvršča na 6. mesto v EU – največ kadilcev je v Grčiji, 38 odstotkov, najmanj pa na Švedskem, 11 odstotkov. |
