Strateška konferenca o trgovini v organizaciji Trgovinske zbornice Slovenije in ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je včeraj potekala na Brdu pri Kranju, je bila tokrat namenjena predvsem izzivom digitalizacije, saj bo svetovna spletna trgovina po predvidevanjih strokovnjakov do leta 2018 presegla 638 milijard dolarjev.
Vsklepnem delu konference TZS in EF so ugledni gospodarstveniki: Aleš Černe (direktor, Hervis, d. o. o., Ljubljana), Lan Hvastija (direktor, Optiprint, d. o. o., Ljubljana), Drago Kavšek (član uprave za področje računovodstva, FINANC, kontrolinga in IT, Mercator, d. d., Ljubljana), Igor Mervič (generalni direktor, Spar Slovenija, d. o. o., Ljubljana) in Enzo Smrekar (član uprave, Droga Kolinska, d. d., Ljubljana, - Atlantic Grupa, d. d., Hrvaška), na okrogli mizi govorili o spreminjanju poslovnih modelov v trgovini iz vidika vrhunske uporabe podatkovne analitike in pomena osebnega odnosa.
Moderirala je Melita Balas Rant z ekonomska fakultete Univerze v Ljubljani, govorniki pa so poudarili to, da je podatkovna analitika sicer pomembna, je pa samo potreben in ne še samozadosten pogoj za uspeh na trgu.
Preteklost ni nujno dober napovedovalec prihodnosti, še posebej v času, ko se dogajajo spremembe na vseh področjih. Pomembno je vzpostaviti in ohranjati osebni odnos, ki pa ga je koristno podpreti s tehnologijo in podatkovno analitiko.
Osebni odnos je pravi "deferenciator", ki podjetju omogoča, da izstopi iz množice, da se uči hitreje in se hitreje odziva na zahteve vsakega posameznega kupca.
V dobi tehnologije se vse bolj kaže potreba po zaupanja vrednem osebnem odnosu, a Igor Mervič iz Spara je dejal, da je bilo že nekoč tako kot danes.
"Tudi pred digitalno dobo je bilo vse v rokah kupca, ki se vedno kot zadnji odloča, kam bo šel, postajajo pa pri nas kupci v zadnjem času nelojalni. V Evropi smo v Sloveniji pravi fenomen, saj naši kupci redno obiskujejo nekaj čez pet trgovin. Govorimo o številnih podatkih, s katerimi smo zasuti v tej dobi digitalizacije in lahko povem samo to, da sem svoje kolege, ki se s tem ukvarjajo, presenetil, ko sem jih vprašal po podatkih o naših kupcih, odgovor pa se je glasil, da jih imamo več kot milijardo. To je preveč in mene to ne navdušuje, saj je treba te podatke urediti v analize in iz tega dobiti informacije, ki jih treba znati uporabiti. Vsi trgovci, ki delamo s karticami, imamo podatke o naših kupcih, a bistvo je, da te podatke znamo uporabiti in to počne vodstvo," je med drugim dejal direktor Spara Slovenija.
Enzo Smrekar iz Atlantica se je tako kot ostali s tem strinjal in postregel z podatkom, da ima kar 680.000 njihovih uporabnikov "všečkano" spletno stran oz. kontakt FB Donata Mg, kar je dvakrat več, kot ima tega vsa ostala slovenska trgovina skupaj.
Glede sedanje dobe digitalizacije se je vprašal o tem, kaj sploh je izziv trgovca v tem času, in odgovoril: "Pomembno je, kako sploh zajemamo to množico podatkov, ki jih je vedno več. Tako so različni senzorji prisotni že povsod in ne samo na vhodih v trgovine, so pa predpogoj, da dobimo informacije in izluščimo iz njih tisto, kar je najbolj pomembno. Digitalizacijo nekateri razumejo kot komunikacijo s potrošniki, drugi kot obdelavo podatkov in to je najbolj pomembno."
Drago Kavšek iz Mercatorja je povedal naslednje: "Naše razmišljanje je tako, da je bila v klasičnih trgovinah ena od ključnih vrednot že od nekdaj osebni odnos, na katerega je navajena predvsem starejša generacija in tudi digitalizacija nam je v tem kontekstu prinesla ogromno količino podatkov, s katerimi želimo našega potrošnika še bolje razumeti. Kljub vsej tej analitiki pa kupca še vedno nagovarjamo predvsem na osebni ravni in ga želimo "individualizirati”.
To pomeni, da potrošniku, ki ima malega otroka, želimo ponuditi plenice in otroško opremo, kakemu upokojencu pa spet nekaj drugega. Gre za dodano vrednost razumevanja naših potrošnikov, dati mu tisto kar želi. Naša cenovna vojna med trgovci z izdajanjem številnega reklamnega materiala je zaradi tega, vsaj kar zadeva moje mnenje, v precejšnji meri nepotrebno metanje denarja skozi okno."
