Domači proizvajalci ne morejo zagotoviti zadostnih količin ekološkega mleka in zaradi tega se trgovci vedno raje obračajo na tuje dobavitelje.
Po drugi strani pa gre po podatkih govedorejskega poslovnega združenja kar 30 odstotkov tega mleka v izvoz, 42 odstotkov ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 odstotkov pa ga ostane za slovenske predelovalce. Ekološkega mleka pa ne uvažajo vsi trgovci, saj iz nekaterih verig sporočajo, da jim domači proizvajalci zagotovijo dovolj domačega glede na povpraševanje, saj nenazadnje večina kupcev zaupa domačim konvencionalnim rejcem, domači kupci pa ne priznavajo predvsem razlike v ceni, ki je pri ekološkem mleku tako kot pri mesu občutno višja.
Direktorica Instituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe je glede povpraševanja po ekološkem trgu dejala, da vseeno obstaja in da je vedno večje. "Lahko smo priča temu, da si ekološkega mleka želi vedno več ludi. Ni pa rečeno, da pa je to lahko izvesti tudi s samo dostavo mleka s kmetij, ki so daleč od mlekarne. Tu je še veliko premalo narejenega in tudi potrošniki eko živil so še premalo osveščeni.”
