Mariborsko sodišče je pritrdilo predlogu stečajnega upravitelja propadle družbe Agroruše Andreja Kozelja, da skuša nepremično premoženje prodati na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene. 
Glavni del premoženja predstavljajo proizvodni prostori, v ostalih dveh sklopih pa bosta ponujena še bencinski servis v Bezeni ter zemljišče s tenis igriščem.
Kot je razvidno iz sklepov mariborskega sodišča, objavljenih na spletni strani Ajpesa, je Kozelj v primeru neuspešne dražbe predlagal novo, le da v ponovljenem poskusu z zniževanjem izklicne cene. Slednjo je postavil pri ocenjeni tržni vrednost nepremičnin.
Na dražbi bo tako kot celota ponujeno premoženje, ki po sklopih predstavlja proizvodne prostore za izdelavo specialnih gnojil, upravno stavbo, trgovino, skladišče v razpadajočem stanju, regalno skladišče, stavbo v fazi obnove, proizvodne hale s pisarnami, skladišče nevarnih snovi, cisterne za fosforno kislino in garaže. Izklicna cena za vso omenjeno premoženje znaša malenkost manj kot štiri milijone evrov.
Za drugi del nepremičnega premoženja, bencinski servis na Bezeni, je izklicna cena postavljena pri dobremu milijonu evrov, za tretji del, ki ga predstavljata prosto zemljišče in tenis igrišče, pa izklicna cena znaša 62.000 evrov.
Kozelj je sicer, potem ko je mariborsko sodišče julija lani začelo stečajni postopek nad omenjeno družbo, že uspešno unovčil najbolj znano blagovno znamko propadlega ruškega podjetja Cvetal. Njen lastnik je postalo podjetje Agrolit iz Litije, ki se prav tako ukvarja s proizvodnjo izdelkov za nego in prehrano rastlin. Zanjo je podjetje v lasti družine Grošelj, ki zaposluje okoli 85 ljudi, odštelo 103.000 evrov.
Predlog za stečaj podjetja v lasti Veselina Đurovića, ki je bilo že nekaj let v finančnih težavah in je bilo deležno tudi državne pomoči, je januarja lani kot upnik vložilo podjetje Alos, ki se ukvarja z upravljanjem naložb in je odkupilo terjatve družbe Ledava, ta pa jih je že pred nekaj leti odkupila od NLB.
Upnik se je za vložitev zahteve odločil, ker ruško podjetje ni poravnalo svojih obveznosti in je zamujalo z izplačilom dolga po kreditnih pogodbah, prav tako pa ni izpolnilo obveznosti iz leta 2013 pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Đurović je še pred letom dni nasprotoval stečaju in sodišču predlagal odložitev odločanja o upnikovem predlogu z obrazložitvijo, da si prizadevajo za obstoj podjetja in iščejo strateške vlagatelje. Med temi je omenjal tudi družbo Agrochem Maks, s katero naj bi se dogovarjali za odkup oziroma dokapitalizacijo.
Ruško podjetje je delovalo na področju proizvodnje in prodaje gnojil, substratov, sredstev za varstvo rastlin in semen ter je bilo že leta 2013 tik pred stečajem. Takrat ji je vlada dodelila 800.000 evrov državne pomoči, leto pozneje pa še dodatnih 1,5 milijona evrov.
