Ministrstvo za kmetijstvo uvaja nacionalno shemo kakovosti Izbrana kakovost, ki je namenjena kmetijskim pridelkom oziroma živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, do okolja prijazno pridelavo, kakovost surovin, blagor živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo poznejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.
Nacionalna shema označevanja mesa z znakom Izbrana kakovost – Slovenija bo za zdaj zagotavljala, da je bilo goveje in perutninsko meso rejeno in predelano v Sloveniji, prav tako kravje, ovčje in kozje mleko. Toda dejstvo je, da je Slovenija pri govejem mesu in perutnini že zdaj samooskrbna, tako da so količine uvoženega mesa precej manjše kot pri drugih vrstah. Pri svinjskem mesu je Slovenija le nekaj več tretjinsko samooskrbna.Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je bilo v Sloveniji v letu 2015 zaklanih 238.000 prašičev. Delež samooskrbe je bil 36-odstoten. Slovenski prašičerejci so po poročanju STA na sejmu Agra v Gornji Radgoni zahtevali, da z mesom prašičev, rojenih, rejenih in zaklanih v Sloveniji, tudi sami stopijo v shemo "Izbrane kakovosti", od mesnopredelovalne industrije pa pričakujejo, da bo njihovo željo sprejela.
Prašičerejci pa niso edini, ki bi radi certifikat za svoje proizvode, saj je na kmetijsko ministrstvo prišla pobuda, da bi podobne oznake kot za meso podeljevali tudi sadjarjem. Kar je razumljivo, npr. glede na količino "briških" češenj, ki se spomladi pojavijo na slovenskem trgu.
Zveza potrošnikov Slovenije že vrsto let analitično preverja kakovost hrane in prehranskih izdelkov na slovenskem trgu s svojimi testiranji, med katerimi poleg cen in označevanj preverjajo tudi senzorične, kemične in mikrobiološke lastnosti živil.
Njihova strokovna sodelavka Marjana Peterman (na fotografiji) pravi, da prednost za potrošnika vidijo le v hitrem prepoznavanju izdelkov, ki so tako pridelani kot tudi predelani v Sloveniji in v tem, da je v celotnem sledenju od kmetije do izdelka zagotovljena masna bilanca od certificirane surovine do prodaje certificiranih izdelkov, poroča MMC portal.
"Seveda pa je prednost tudi ta, da so zaradi v celoti pridobljenih izdelkov na ozemlju Slovenije transportne poti krajše in s tem manjši vpliv na okolje. Za potrošnike, ki želijo kupovati v Sloveniji pridelan in predelan mesni ali mlečni izdelek, je ta znak zagotovilo (ne da bi se spraševal o resničnosti izvora) o slovenskem izvoru teh izdelkov tudi zato, ker se mora pridelovalec in predelovalec podrediti zunanjemu nadzoru (najmanj enkrat letno) certifikacijskega organa, ki pregleduje tako realno stanje v pridelavi ali predelavi kot tudi vso dokumentacijo. Kadar pridelovalec ali predelovalec ne spoštujeta specifikacije, potem izdelek ne dobi certifikata," je povedala Petermanova.
Dodala je še to, da potrošnik ocenjuje predvsem nba podlagi okusa živila/izdelka: "Na način krmljenja živali, ki so opredeljeni v specifikacijah, nimamo vpliva in tako lahko rečemo, da pri mleku ni posebnih pogojev od tistih, ki so zakonsko in normativno določeni, pri mesu pa nas veseli, da je prepovedano dodajati antibiotike v vodo za pitje kot preventivo in da je po zdravljenju z antibiotiki karenca podaljšana za pet dni. Kakovost predelanega mesa (recimo v pašteto ali klobaso) in mlečnih izdelkov (jogurt, sir z dodatki ipd.) vsak potrošnik ocenjuje bolj z okusom kot s tehnološkega vidika, in za te predelane, a za namen porekla certificirane izdelke, t. i. kakovost predelanih izdelkov ni nič drugačna, kot je že v zakonodaji oziroma recepturi posameznega predelovalca."
