Sodišče je tako potrdilo izjemo za Hrvaško, na samo zaščito slovenskega terana v EU pa sodba ne vpliva.
Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, bo tako veljala še naprej. V skladu s to izjemo lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.
Splošno sodišče je v celoti pritrdilo Evropski komisiji, ki je vseskozi vztrajala, da je dodelitev izjeme upravičena glede na prakso označevanja, ki je obstajala ob vstopu Hrvaške v EU.
Spor o teranu je med Slovenijo in Hrvaško izbruhnil spomladi 2013, nato pa se je preselil na relacijo med Slovenijo in Evropsko komisijo.
Na sodbe Splošnega sodišča EU je sicer mogoča pritožba na Sodišče EU. Negativna sodba za Slovenijo pomeni, da ne more vstopiti v novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU.
Pridelovalci s Krasa so 16. 9. 2016 zaradi nezakonite uporabe zaščitene označbe porekla teran za hrvaška vina, preko mreže SOLVIT vložili pritožbo.
SOLVIT je sistem neformalnega reševanja sporov na področju notranjega trga EU, ki so ga ustvarile Evropska komisija, države članice EU ter Islandija, Norveška in Liechtenstein. Je eden od mehanizmov za reševanje sporov, ki se lahko uporabi pred formalno pritožbo Evropski komisiji in sodnimi postopki.
Slovenija je teran zaščitila že leta 2000, štiri leta kasneje je ta zaščita postala del Evropskega prava in je tako zaščiten tudi na ravni Evropske unije. Hrvaška takrat ni ugovarjala zaščiti, čeprav je imela možnost. Prav tako pa ni zaprosila za morebitno izjemo za označevanje z nazivom sorte v času pristopnih pogajanj v EU, ko ji je pravni red to omogočal.
Zato pridelovalci tudi zavračajo kakršnokoli drugačno interpretacijo dejstev o teranu, kar je bilo zaslediti v hrvaških medijih.
