Mlečna kriza, ki je posledica povečane prireje na ravni EU in prenizka potrošnja močno ogrožata obstoj slovenskih kmetij, usmerjenih v prirejo mleka.
Podatki so zaskrbljujoči tudi zaradi tega, ker se je število kmetij, ki tržijo mleko v zadnjih desetletjih, skrčilo za skoraj polovico, medtem ko se je obseg prireje povečal, je pred dnevi na izredni seji ugotovil tudi upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je za dolgoročno izboljšanje položaja predlagala več sistemskih ukrepov in aktivnosti.
Poudarili so, da je temelj celovite in dolgoročne rešitve krepitev odnosov v celotni mlečni verigi, ki vključuje pravične cene med deležniki., udejanjenje sheme Izbrana kakovost, vključitev večine kmetij v sistem certificiranja in intenzivna promocija sheme.
Za večjo ekonomsko stabilnost živinorejskih kmetij predlagajo več poudarka predelavi mleka na kmetijah in neposredni prodaji. Izpostavili pa so tudi mehanizme sofinanciranja aktivnosti iz programa razvoja podeželja, še zlasti krepitev kratkih verig, vzpostavljanje prenosa znanja za mlečne kmetije in vzpostavljanje skupine evropskega inovativnega partnerstva na temo izboljšanja ekonomskega položaja.
Želijo še boljšo davčno politiko in različna zavarovanja, podobnega mnenja pa je tudi Delovna skupina za mleko pri kmetijskem ministrstvu, ki je predlagala reprogramiranje finančnih obveznosti za kmetije v največjih težavah z neodplačanimi obveznostmi za investicije, sofinanciranje obresti za kredite, delno poplačilo socialnih prispevkov, sofinanciranje prevoznih stroškov mleka do zbiralnice za oddaljene kmetije ter svetovanje o tehnoloških in ekonomskih ukrepih za reševanje kmetij v težavah.
