V Portorožu je potekal 13. Slovenski simpozij mlinarstva in pekarstva. Simpozij je organiziralo uredništvo revije Mlinarstvo in pekarstvo, udeležila pa so se ga podjetja mlinarske, slaščičarske in pekarske industrije.
Uvodoma je udeležence simpozija nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša (v središču na fotografiji).
Poudarila je pomen mlinarstva in pekarstva v slovenski živilskopredelovalni industriji. V letu 2014 je v Sloveniji na tem področju delovalo 365 podjetij, ki so zaposlovala 3.650 delavcev, kar je dobra tretjina vseh zaposlenih v živilskopredelovalni industriji v Sloveniji. Prihodki od prodaje teh podjetij so v letu 2014 znašali 271 mio €, kar je 13,5 % vseh prihodkov živilskopredelovalne industrije v Sloveniji.
Izpostavila je, da ima slovensko kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija priložnost v proizvodnji izdelkov visoke kakovosti in dodane vrednosti. Slovenija ima v EU zaščitenih 23 kmetijskih pridelkov in živil. Pri tem pa opozorila, da je potrebno čimprej doseči dogovor med proizvajalci o specifikaciji za zaščito Slovenske potice, ki je najbolj znan tradicionalni slovenski pekarski proizvod, tako da jo bo mogoče zaščititi na evropski ravni.
V Programu razvoja podeželja 2007-2013 je bilo v okviru ukrepa Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom v panogah mlinarstva in pekarstva podprtih 43 naložb. Pri tem je bilo mlinarstvu in pekarstvu namenjenih 33 naložb, 4 kmetijam z dopolnilno dejavnostjo, 5 samostojnim podjetnikom in1 zadrugam. Vrednost teh naložb je znašala več kot 25 mio €. Višina izplačanih sredstev iz Program razvoja podeželja pa je znašala 6,5 mio €.
Državna sekretarka Strniša je posebej izpostavila kakovost lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov, ki jih kot surovine uporablja živilska industrija pri proizvodnji hrane. Zato je sodelovanje in dogovarjanje med deležniki v žitni verigi nujno za vzdržen razvoj celotne agroživilske verige.
Globalizacija trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi močno vpliva tudi na slovensko kmetijstvo in živilstvo in povečuje konkurenčne pritiske. Pomembno je, da kot potrošniki in družba ne stremimo k poceni hrani, pač pa h kakovostnim živilom, ki so proizvedena lokalno in na način, ki najmanj obremenjuje naravo in okolje, četudi so ta nekaj dražja.
Slovenske kmetije zaradi naravnih danosti in neugodne strukture ne morejo pridelovati hrane po tako nizkih stroških, kot jo lahko ponudijo pridelovalci v nekaterih drugih državah. Tega dejstva se zavedamo, zato želimo povečati pomen lokalne pridelave hrane, kratkih oskrbnih verig in s tem samooskrbe. Za dosego tega cilja je pomembna lokalna povezanost v celotni verigi preskrbe s hrano, zato je državna sekretarka na koncu pozvala vse deležnike v verigi preskrbe s hrano naj bodo solidarni do ostalih členov verigi ter tudi na ta način dolgoročno krepijo verigo preskrbe s hrano v Sloveniji.
