Na Vrhniki smo se srečali s človekom, ki je pionir zasebnih živilskih trgovcev v Sloveniji. S prodajalnami M-Orel je prisoten na štirih različnih lokacijah, skladišče pa imajo v Sinji Gorici. V veliko pomoč so mu otroci, ki počasi prevzemajo vajeti v svoje roke.
Obstajajo velike trgovinske verige in obstajajo privatniki. Jelko Orel, upokojeni trgovec, v praksi pa direktor podjetja Orel d. o. o., je ravno nekaj vmes, saj posluje preko štirih trgovin ter še ene diskontne v sklopu veleprodajnega skladišča. Gospod Orel, nam lahko na kratko opišete vašo zgodbo?
Lani februarja je bilo 30 let, odkar je začela delovati naša prva zasebna trgovina na Zaplani. Bila je prva takšna v Sloveniji, nekaj dni za menoj je začel tudi nekdo na Štajerskem. Prej sem delal v kmetijski zadrugi. Podjetje sem poimenoval po svojem priimku Orel s. p., nato pa se pet let kasneje organiziral v d. o. o. Pred desetimi leti sem družbo preimenoval v M-Orel.
Lani februarja je bilo 30 let, odkar je začela delovati naša prva zasebna trgovina na Zaplani. Bila je prva takšna v Sloveniji, nekaj dni za menoj je začel tudi nekdo na Štajerskem. Prej sem delal v kmetijski zadrugi. Podjetje sem poimenoval po svojem priimku Orel s. p., nato pa se pet let kasneje organiziral v d. o. o. Pred desetimi leti sem družbo preimenoval v M-Orel.
Zakaj?
Ta M ima različne obrazložitve. Zame pomeni 'Mladi Orel', ker so začeli zadeve delno voditi moji otroci, nekateri pa v tej črki vidijo kratico za Market Orel.
Ta M ima različne obrazložitve. Zame pomeni 'Mladi Orel', ker so začeli zadeve delno voditi moji otroci, nekateri pa v tej črki vidijo kratico za Market Orel.
Vas morda zanima razširitev? Torej, da bi sčasoma postali recimo tako veliki, kot Trgovine Jager?
Saj smo bili. V času razvoja smo imeli zaposlenih 120 ljudi, omrežje kar 18 poslovalnic, torej bi se nas lahko jemalo kot srednje velikega trgovca. Združeni smo bili z Živili, ki jih je kasneje kupil Mercator. Takrat sem se odločil, da zmanjšamo število trgovin in gremo spet svojo pot. Za zmanjšanje števila trgovin sem se odločil tudi zato, da preveč ne obremenim svojih otrok. Obvladovati 120 ljudi je težko. Nekaj časa je imelo podjetje le diskont v sklopu veleprodaje, dobavljali pa smo le gostincem.
In potem? Kako to, da ste se spet vrnili med male trgovce?
Trg, neplačniki, ni bilo tekočega denarja, stranke so plačevale kakor se jim je zazdelo…raje ne, kot ja. Prodajal smo tudi malim trgovcem, ampak jih je tako ali tako začelo zmanjkovati. Prišli smo do spoznanja, da moramo nujno imeti tudi vsaj par trgovin, ker bi se nam drugače začele kopičiti zaloge, pa tudi zato, da imamo tekoč, svež denar.
Torej z gostinci še zmeraj sodelujete?
Da. Maloprodaja je nujna zato, da vse skupaj kombiniramo. Primer: ostaneta dve steklenici olj, ki je nisem prodal gostincu, pa jo potem postavimo na police. Artikli, ki so del široke porabe, vsakič ostanejo, saj gostinec nikdar ne pobere vseh naših zalog. Glede pogojev je maloprodaja bolj hvaležna, ker je denar takoj v naših rokah, gostinci pa zavlačujejo. Za denar se lahko v nekaterih primerih le pod nosom obrišemo.
Kako bi opisali slovenskega potrošnika?
Naj bo blago kitajsko, hrvaško ali pa slovensko – kupcu nekaj pomeni le to, da je poceni! Slovenija je od samostojnosti postala država z velikim družbenim razkorakom. Kar nekaj družin mora gledati na to, kako bodo prišli skozi mesec. Kar pa zadeva majhne trgovine, upam na rast. V Skandinaviji recimo nazaj v modo prihajajo staromodne trgovine na pult. Menim, da bo prišel čas, ko se bodo ljudje na blagajnah naveličali avtomatov in robotov. Potrebovali bodo družbo, pogovor in to, da jih nekdo vpraša 'Kako ste kaj danes?'
