Škoda na vzhodu znaša vsaj 20 milijonov evrovŠkoda na kmetijskih površinah v severovzhodnem delu Slovenije, ki jo je povzročila pozeba je že po prvih ocenah znaša(la)vsaj 20 milijonov evrov. Udeleženci izredne seje kmetijsko-gozdarskih zbornic Maribora, Ptuja in Murske Sobote so zato vlado že takrat pozvali, da finančno pomaga pri odpravi posledic in s tem zagotovi preživetje kmetov. |
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša si je včeraj v Podravju ogledala po pozebi in snegolomu prizadete vinograde in sadovnjake. Ocenila je, da je škoda "izjemna", marsikje tudi 100-odstotna. "Take naravne katastrofe ne pomnimo," je dejala Strniševa. Na ministrstvu zato že iščejo rešitve za pomoč kmetijskim gospodarstvom. Tudi oprostitev od obveznih socialnih prispevkov?
Poznopomladanska pozeba in sneženje, ki sta konec prejšnjega meseca prizadela trajne nasade, zelenjadnice, pa tudi poljščine v večjem delu Slovenije, sta močno prizadela tudi ptujsko območje.
Državna sekretarka si jej skupaj z direktorjem KGZ Ptuj Andrejem Reberniškom in predsednikom Območne enote KGZS Milanom Unukom že takoj po katastrofi ogledala primere poškodovanih posevkov zgodnjega krompirja v Moškanjcih, prizadetih vinogradov in matičnjakov na Kogu, Jeruzalemu in Juršincih, poškodovanih jablanovih nasadov v Vitomarcih in posevkov koruze na Pesniškem polju.
Po navedbah prizadetih vinogradnikov tako hude pozebe ni bilo že nekaj desetletij. Po prvi oceni strokovnih služb Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj je poškodovanih 80% nasadov jablan in hrušk na tem območju. Zaradi formiranih plodov po cvetenju so temperature -1 do -3 ° C, ki so bile zabeležene na posameznih lokacijah v torek, 26. 4. zjutraj, že povzročile poškodbe plodičev. Prizadeti so bili koščičarji (slive, češnje, breskve, marelice,… ), ki so tudi zaključili cvetenje, plodovi pa so v fazi največje občutljivosti na mraz. Pozeba je močno prizadela orehe, močno pa so prizadeti tudi nasadi jagodičevja in aktinidije, dodatna škoda pa je tudi zaradi lomljenja vej in poganjkov.
Pozeba je prizadela tako vinograde v Halozah kot v Slovenskih goricah ter tudi domačo trto na Ptujskem in Dravskem polju. V vinogradih na tem območju je bilo škodo sicer težko oceniti, po prvih pregledih naj bi bilo že v torek, 26. 4., poškodovanih okrog 60 % vinogradov , dodatno pa je polomilo mlade poganjke še sneženje. Bolj prizadeti so nižje ležeči vinogradi (nadmorska višina pod 250 - 300 m). Na vinski trti so nastavljeni kabrniki, kar je za vinograde najbolj občutljiva fenofaza, temperature od -1 do -3 ° C pa so kabrnike še posebej prizadele. Prizadete so tudi trte namiznega grozdja. Zelo so bili prizadeti tudi vinogradi, ki so bili posajeni v letu 2015.
Posevki koruze so zaradi zgodnje setve že v fazi dveh listov. Ocenjeno je, da je prišlo do pozebe, tako bo potrebno marsikatere posevke obnoviti, 80 % koruze je bilo namreč posejane že v prvi polovici aprila. Prav tako so prizadeti posevki buč, ki so že vznikli ter posevki krompirja, tako zgodnjega kot poznega.
Tudi na žitih, še posebej na ječmenu, so vidne posledice sneženja, prav tako je mraz poškodoval zelenjadarske kulture na prostem, ki so že vzklilli, npr. zgodnji krompir.
S prvo oceno obsega škode, poškodovanih območij in prizadetih kultur je državna sekretarka seznanila tudi vlado RS.
