Ob osamosvojitvi Slovenije je delavec v povprečju prejel 43 evrov neto plače, leta 2015 pa 1.035 evrov. Za ta denar je danes mogoče kupiti 554 štruc črnega kruha, kar je 40 odstotkov več, pravi suhoparna statistika, ki pa seveda tako kot vselej marsikaj (tudi) skriva.
"Na prehodu v tržno gospodarstvo leta 1991 je torej povprečna slovenska plača zadoščala za 397 štruc črnega kruha," je za STA o ugotovitvah Statističnega urada republike Slovenije (SURS) poročala Beti Gačnik. Vzpostavljen je bil institucionalni mehanizem pogajanj o plačah, t. i. sistem kolektivnih pogodb, leta 1994 pa je bil ustanovljen Ekonomsko-socialni svet, v okviru katerega so se s tristranskimi dogovori oblikovali makroekonomski okviri plačne politike.
Plače so se sprva mesečno usklajevale z inflacijo, leta 1993 pa se je prešlo na trimesečno usklajevanje. Pogostost usklajevanja plač se je v naslednjih letih še zmanjševala vse do leta 2006, ko je bilo za politiko plač značilno zaostajanje rasti bruto plač za rastjo produktivnosti, kar je pripomoglo k zniževanju inflacije in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Izjema je leto 2001, ko je rast plač zaradi visoke rasti v javnem sektorju presegla rast produktivnosti.
