V Slovenijo vsako leto uvozimo 4200 velikih priklopnikov mesa in mesnih izdelkov, kar je približno 12 na dan. To predstavlja letne prihodke treh največjih slovenskih mesnopredelovalnih podjetij, ki zaposlujejo 1560 delavcev, je na nedavni Mesni konferenci za STA povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Kuhar v vseh verigah zaznava občutni upad tržnih deležev domačega porekla na slovenskem trgu, tudi pri mesu goveda in perutnine. Opozarja, da pa mora razvoj mesnih verig temeljiti na nadaljnji krepitvi konkurenčnosti, vzpostaviti je treba tudi ambiciozne in realne kolektivne vizije ter strategije razvoja."Velikokrat, ko pogledamo letake, izjave neformalnih mesarjev, je vse domače, vse slovensko, ko pa pogledamo bilanco, vidimo, da je to praktično nemogoče. Tu so zaznane prevare," je opozoril. Tudi sicer se povečuje uvoz mesa in mesnih izdelkov. Uvažamo surovine z nižjo cenovno vrednostjo, največ iz Avstrije, sledita Italija in Nemčija.
Pri prašičereji, ki je v resni krizi, se kljub izjemno nizki domači proizvodnji prašičev, te tudi izvaža. "Torej lahko naši prašičerejci na tujih trgih iztržijo več," je dejal ob tem pa dodal, da ima vsak Slovenec rad svoje ali sosedove klobase, zato velik delež predstavlja hišna proizvodnja.
Pri reji govedi se krepi tržno relevantni del kmetijstva, od leta 2013 za kar 26 odstotkov, je vesel Kuhar, ki je dodal, da se krepi prav govedoreja, ki predstavlja prvo moč slovenske živinoreje.
Pri govejem mesu se kaže upad porabe. Leta 2001 je bilo skoraj vse meso na slovenskih trgovskih policah slovenskega porekla, tja zdaj pride okrog 25 odstotkov mesa iz uvoza. "Uvoz mesa tudi narašča, predvsem iz Poljske, Litve. S tem mesom verjetno ni nič narobe, a ko vidimo uvozne cene, so razlike velike," je dejal Kuhar.
Proizvodnja belega mesa je v Sloveniji stabilna panoga, saj je vzpostavljena trdna vertikalna struktura. "Zadruge, podjetja, vse je delovalo za vzpostavitev trdnega sistema. Danes pri določenih obstajajo resni razvojni izzivi, a to ne bo zamajalo te res trdne panoge," je menil Kuhar.
Tudi v tej panogi pa se krepi tako hišna reja kot hobi reja, kar pa v številu živali ne pomeni velikega preskoka. Tudi prireja jajc se mu doma ne zdi stroškovno vzdržna, zato se pogosto sprašuje, kje je tu ekonomska logika. Pri samooskrbi smo nadpovprečni, narašča pa tudi poraba.
A tudi perutninarski sektor krepi uvoz, predvsem surovine. "Imamo močne predelovalce, ki izdelujejo v regiji zelo močno in poznano znamko mesnega namaza, za kar se uvozi veliko surovin. Tudi drug velik subjekt v belem mesu ima številne obrate v sosednjih državah. Slabi dve tretjini perutninskega mesa je domačega porekla, dobra tretjina iz uvoza," še pojasnjuje Kuhar.
Agrarni ekonomist v mesnopredelovalni industriji zadnji dve leti opaža stabilizacijo. Oblikuje se skupina podjetij, ki izstopa po dobrih poslovnih rezultatih in napoveduje investicije. Na evropskem področju pa na tem področju visoko kraljujejo Nizozemska, Belgija in Finska.
