Živila, ki sodijo v ta uveljavljeni program so tista, ki jim poteče rok trajanja kot so: sadje, zelenjava, meso, kruh, sladice, in tudi živila pred iztekom roka uporabnosti, kot so mleko, mlečni izdelki, testenine, moka itd., se ne zavržejo ampak končajo pri tistih, ki jih lahko še uporabijo. Podarjenih živil je iz leta v leto več...
Največje trgovinske verige pri nas tako podarjajo živila predvsem dobrodelnim organizacijam, a morajo te izpolnjevati zahteve glede varnosti in kakovosti na enak način kot ob prodaji v trgovinah. Vsa sveža hrana, ki naslednji dan ne sme biti več v prodaji gre na točno določene naslove in tega se držijo v praktično vseh trgovinah.
Spar zelo aktivno sodeluje s programom Viški hrane in izdelke, ki ostanejo neprodani in so varni za uživanje, pripravijo za dobrodelne organizacije."Količine niso velike, saj se izdelki vsakodnevno sproti naročajo, pripravljajo in pečejo v trgovini glede na dnevni obisk kupcev," so sporočili v zvezi s tem iz Spara. V Mercatorju od leta 2013 sodelujejo v tem projektu. Živila zbirajo v večjih trgovinah, prostovoljci humanitarnih organizacij pa se glede na vrsto in količino hrane sproti odločajo, za koga je primerna in kako jo bodo razdelili. Vsaka predaja hrane je evidentirana, količine so različne glede na lokacije in dneve. Sodelujejo z Rdečim križem in Karitasom, a tudi z Lions klubi, Zavodom Pod streh'co in Skupnostjo Cenacolo. Podobno velja tudi za E.Leclerc, a tudi za večje slovenske male trgovc kot so trgovine Jager, Fama, KEA...
Tudi v Tušu sodelujejo v projektu Viški hrane. "Gre predvsem za hrano oziroma izdelke, ki bi jim sicer naslednji dan pretekel datum uporabe in bi jo bili po zakonodaji po zaprtju trgovine primorani uničiti. Tako povsem varno, kakovostno ustrezno in sprejemljivo hrano, ki bi drugače končala kot biološki odpadek, v naših trgovinah zvečer primerno zapakiramo in predamo prostovoljcem, ki poskrbijo, da pravočasno pride v roke pomoči potrebnih," so sporočili javnosti iz največjega trgovca v slovenskih rokah..
Tudi pri diskonterjih: Hoferju, Lidlu in Eurospinu take hrane ne mečejo v smeti ampak jih v večini podarijo bodisi projektu Botrstvu, Karitasu ali kaki drugi organizaciji. "Karitasu tedensko podarimo večje količine vzorčnih izdelkov, ki jih dobavitelji pošiljajo kot nove predloge za uvrstitev v prodajo. Med njimi so na primer toaletni papir, krpe, folije, higienski izdelki, knjige, igrače, pa tudi prehranski izdelki." Predvsem s Karitasom se v Hoferju sproti dogovarjajo tudi za druge oblike zbiranja hrane. Pri Lidlu sodelujejo z Zvezo Lions, Anino zvezdico Zavodom, Pod Strehco, Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Humanitarnim združenjem Žvižgač. "Organizacijam z namenskimi donacijami prehrambnih izdelkov z daljšim rokom trajanja, ki ne potrebujejo hladilne verige, pomagamo tudi večkrat med letom," so sporočili iz Lidla.
