Proizvodnja vina v Sloveniji je po začasnih statističnih podatkih v tržnem letu 2014/15 znašala skoraj 660.000 hektolitrov, leto prej 700.000.
Povprečno je prebivalec v tem letu spil 39 litrov vina, kar je tri litre več kot leto prej. Stopnja samooskrbe z vinom je znašala 80 odstotkov, medtem ko je bila v tržnem letu prej 93-odstotna.V tržnem letu 2014/15 so od celotne proizvodnje vin najvišji delež, 69 odstotkov ali skoraj 460.000 hektolitrov, predstavljala bela vina, kažejo najbolj sveži podatki državnega statističnega urada.
"O sebi smo dolgo časa mislili, da smo v vinarstvu velesila in da bi nas moral svet poznati. Leta 1991 smo vsi skupaj doživeli glavobol, trg se je zaprl. Vsi vinarji smo se zbudili in dojeli, da vendarle nismo prepoznavni, četudi imamo vse elemente, da bi bili. Vinarji si v tujini nismo konkurenca, vsi bi morali sodelovati, ker le s skupnimi močmi lahko uspemo," je pred dnevi v pogovoru za InStore povedal vodja trženja v Vinski kleti Goriška Brda, Andrej Valentinčič.
Glede na kakovostno razdelitev vin je k skupni proizvodnji vin najvišji delež prispevala proizvodnja vin z zaščiteno označbo porekla, in sicer 72 odstotkov ali skoraj 480.000 hektolitrov. Proizvodnja vin z zaščitenim geografskim poreklom je predstavljala 20 odstotkov (nekaj več kot 130.000 hektolitrov), proizvodnja sortnih in ostalih vin pa skupaj preostalih osem odstotkov (skupaj okrog 49.000 hektolitrov).
V tržnem letu 2014/15 je potrošnja vin v Sloveniji znašala okrog 830.000 hektolitrov. Potrošnja belih vin je dosegla nekaj več kot 530.000 hektolitrov, ali 64 odstotkov vse potrošnje vin.
