Že decembra leta 2014 je šest slovenskih bank pozvalo možne vlagatelje, da odkupijo delež v podjetju, za to pa so pooblastile Lazard & Co GmbH in Raiffeisen Centrobank AG kot scvetovalce pri prodaji.
Intereuropa je tedaj objavila, da Gorenjska Banka, Raiffeisen Banka, SKB Banka, Banka Koper, SID Banka in NLB načrtujejo prodajo lastniškega deleža v višini 54,5% glasovalnih pravic in 67,8% delnic.
Po zadnjih informacijjah je najvčji interes je pokazal malteški sklad Tuffieh Fund, a se je kasneje izkazalo, da od tega ne bo nič, saj ta sklad vlaga predvsem v zdravstveni sektor.
Med poslovno nepotrebnim premoženjem Intereurope izstopa zlasti poslovni kompleks z dvoriščem in parkiriščem na Ankaranski cesti v Kopru (del ga ima v najemu Autocommerce) in 40.000 kvadratnih metrov velik avtomobilski terminal (ob območju Luke Koper). Oboje Koprčani že dlje časa skušajo prodati, a zaman, saj nepremičninski trg glede tovrstnih nepremičnin še ni oživel.
Po načrtu poslovanja, ki so ga lani decembra sprejeli nadzorniki Intereurope, si koncern prihodnje leto obeta za 137,1 milijona evrov prihodkov in za 13,1 milijona evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Načrtuje za 4,5 evrov naložb, predvsem za podporo logističnim storitvam.
Koncern Intereuropa bo skladno s strategijo razvijal sedanje in pridobival nove posle in dosegel rast na vseh tržiščih, področjih in produktih osnovne dejavnosti.
Veliko energije bodo namenili za nadaljnjo informatizacijo poslovnih procesov v koncernu in skrbi za kakovost svojih storitev, na prvem mestu pa je izpolnjevanje zavez, ki jih narekuje pogodba z bankami upnicami.
V prvih devetih mesecih lanskega leta je koncern ustvaril za 99,6 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj za desetino manj, kot so načrtovali. K temu je najbolj prispeval kar 70-odstotni padec prometa v Intereuropini družbi v Ukrajini, kjer so razmere nestabilne. Koncern je ob devetmesečju imel 3,7 milijona evrov dobička iz poslovanja in 700.000 evrov čistega dobička.
