Predlog naj bi bil objavljen v naslednjih dneh. Kaj poleg dodatnih prepovedi, licenc za prodajalce ta še prinaša? Časnik Finance kadilce svari pred novimi, višjimi dajatvami.
Nova zakonodaja bi lahko prinesla obsežnejše tihotapljenje, tujci bi manj kupovali pri nas, saj je v Avstriji denimo zavojček cigaret za evro dražji kot v Sloveniji – po podatkih Tobačne Ljubljana naj bi nakupi tujcev prinesli v državno blagajno 111 milijonov evrov.
Kadilcev naj zaradi tega ukrepa ne bi bilo kaj dosti manj, bosta pa zato na slabšem proračun in druge državne blagajne. Po navajanju Financ naj bi bil minus še večji, saj tisti, ki hodijo k nam po cigarete, zapravijo tudi za drugo blago. Potem pa ne bodo več.
Na Ministrstvu za finance nameravajo uvesti trošarine na e-cigarete in tobak za segrevanje. So pa proti novim dajatvam. Ali, kot pravijo: "V danih razmerah pobude za zvišanje dajatev zavračamo, saj so v nasprotju z zavezo iz Socialnega sporazuma za obdobje 2015–2016, da se davki ne bodo zviševali. Previdnost pri višanju trošarin na tobačne izdelke utemeljujemo tudi z dosedanjimi izkušnjami (zlasti iz leta 2012/2013), ki kažejo, da pogosto in visoko zviševanje davčne obremenitve lahko pomeni tveganje izgube prihodkov iz naslova trošarin na tobačne izdelke. Pri tem izguba prihodkov ni posledica merljivega zmanjšanja porabe tobačnih izdelkov zaradi odpovedovanja kadilskim navadam in zmanjšanja števila kadilcev, ampak predvsem zaradi zmanjšanja čezmejnih nakupov iz sosednjih držav (kjer so cene višje, a se razlika manjša) in povečanega vnosa tobačnih izdelkov iz držav (Hrvaška, Srbija, BiH), kjer so cene nižje kot pri nas. Vnos pa ni nujno le v mejah legalnega, ampak velike razlike v ceni lahko vodijo tudi do razmaha črnega trga."
Država ob nakupu škatlice cigaret zasluži tri četrtine plačanega zneska, saj v primeru 3,9 evra drage škatlice 2,2 evra odpade na trošarino, 0,7 evra znaša DDV, preostali evro pa je zaslužek proizvajalca, torej strošek in marža.
| Prodaja z juga cveti Slovenci smo leta 2014 za tobačne izdelke porabili 681,5 milijona evrov, kažejo podatki državnega statističnega urada. Povprečen državljan letno za tobačne izdelke nameni 330 evrov, kar je 3,5 odstotka porabe povprečnega Slovenca. Delež porabe za tobak je v krizi zrasel, leta 2008 je znašal 3,1 odstotka. To pa ne pomeni, da Slovenci v povprečju pri nas kupimo vse več tobačnih izdelkov. Nasprotno, iz podatkov državnega statističnega urada, upoštevajoč stalne cene, izhaja, da se je poraba tobačnih izdelkov zmanjšala. Izrazito zmanjšala – za 23,6 odstotka. Povprečni Slovenec za cigarete porabi več zaradi velike rasti cen cigaret v času krize. Cena zavoja cigaret znamke West se je med letoma 2008 in 2014 zvišala za 59 odstotkov, na 3,50 evra, zavoj cigaret znamke Marlboro pa za okroglih 50 odstotkov, na 3,90 evra. Temu primerno poberemo tudi vse manj trošarin (čeprav se višajo) - leta 2012 smo jih za 445 milijonov evrov, lani za 418. Koliko manj v resnici pokadimo, ne moremo soditi. V Tobačni Ljubljana pravijo, da ilegalna trgovina s tobačnimi izdelki v Sloveniji pomeni desetino prodaje, 70 odstotkov cigaret prihaja iz BiH in Srbije, kjer je cena pol nižja. |
