Na ljubljanskem grajskem hribu so zasadili 1050 trt (500 trt chardonnayja in 550 trt zweigelta), prvi trgači pa naj bi v vinogradu pobirali pridelek že čez dobri dve leti. Nekateri obžalujejo, da se ni sadilo domačih vinskih sort, o tem, katere vinske sorte so zasadili na grajskem hribu, pa so v strokovnih krogih usklajevali več mesecev. Naslednje leto odprtje grajske vinoteke.
Na južnem pobočju ljubljanskega grajskega hriba so uredili terase, na katerih so zasadili grajski vinograd. S tem želijo v javnem zavodu Ljubljanski grad Ljubljani utrditi laskavi naziv mesto trte in vina, ki ga je slovenski prestolnici leta 1987 podelila mednarodna vinska asociacija (Ville Internationale de la Vigne et du Vin) iz Pariza.
Zasaditev vinograda je hkrati doprinos Ljubljani kot letošnji zeleni prestolnici Evrope, v strokovnih krogih pa so se s Kmetijskim inštitutom Slovenije odločili za mednarodni sorti chardonnay in zweigelt, ki je nastal s križanjem modre frankinje in šentlovrenke in je najbolj razširjena rdeča sorta v Avstriji.
Da bi grajsko vino poslovenili, so se odločili za spremembi imen na buteljkah, ki jih bo polnilo ljubljansko vino, in sicer bo pisalo namesto chardonnay belpin, namesto zweigelt pa rdečegrajc.
Letno pa naj bi napolnili med 1000 in 1200 buteljk, ki bodo namenjene predvsem protokolu in grajski vinoteki, ki naj bi jo odprli naslednje leto. "Za ureditev teras na 30 arih in zasaditev 1000 trsov bi na najzahtevnejšem vipavskem terenu porabili največ 20.000 evrov," je za Dnevnik povedal priznani vipavski vinar, k čemur so dodali, da nameravajo za ureditev vinograda ljubljanske različice porabiti kar 175.000 evrov.
